Postopek Informacijskega pooblaščenca je oviranje novinarskega dela

Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji je Društvo novinarjev Slovenije obvestil, da je Informacijski pooblaščenec (IP) zoper medij uvedel inšpekcijski postopek v zvezi z zagotavljanjem skladnosti pri obdelavi osebnih podatkov za Detektor premoženja.

Kot je razvidno iz poziva nadzornika za varstvo osebnih podatkov, ki je Oštru naložil, naj med drugim pisno pojasni, na kateri pravni podlagi zbira osebne podatke neposredno od posameznikov, sta prijavo podala ministra Vinko Logaj in Borut Sajovic, ta teden pa je prijavo napovedal tudi župan Roman Leljak.

Prijavo je na IP že vložila tudi županja Olga Karba, kar smo v društvu novinarjev že obsodili. V podporo Oštru se je takrat odzvala tudi Evropska zveza novinarjev, ki je poslala opozorilo na platformo Sveta Evrope. Opozorilo je objavljeno tudi na platformi Mapping Media Freedom.

V Društvu novinarjev Slovenije smo začudeni, da se je IP odločil za uvedbo postopka, ki ga smatramo za oviranje novinarskega dela. Po našem mnenju namreč IP ni pristojen za vodenje inšpekcijskega postopka glede obdelav osebnih podatkov v okviru svobode izražanja.

Detektor premoženja je novinarski projekt Oštra. Gre za predstavitev podatkov o premoženju funkcionarjev in z njimi povezanih oseb, za katere so podatki predstavljeni kumulativno in anonimizirani.

Za zavržno ocenjujemo tudi samo prijavo IP obeh ministrov in župana oziroma županov, ki jo razumemo kot poskus zlorabe pravnih sredstev za namen utišanja novinarjev in onemogočanja novinarskega dela. Funkcionarji, še posebej pa ministri, so dolžni razkriti svoje premoženjsko stanje, vse podatke je Oštro pridobil iz javnih baz ter v okviru obveščanja javnosti. Oštro ob objavljenih podatkih v Detektorju premoženja transparentno pojasnjuje tudi namen zbiranja, metodo novinarskega dela, vire …

Do prejema poziva Oštru smo razumeli, da je po drugem odstavku 19. člena Zakona o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-2) pooblaščenec pristojen le za nadzor nad zakonitostjo posredovanja, razkritja ali omogočanja nepooblaščenega dostopa do osebnih podatkov iz zbirke za namene iz četrtega odstavka 73. člena  – torej le pri upravljavcih ali obdelovalcih, ki bi mediju oziroma novinarju nezakonito razkrili, nezakonito posredovali ali omogočili nepooblaščen dostop do osebnih podatkov.

Posledično smo razumeli, da ni pristojen za inšpekcijski nadzor v medijih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo ti izvajajo v okviru svobode izražanja, kot je tudi Oštrov Detektor premoženja. Ureditev odstopanja od pravil Splošne uredbe o varstvu podatkov državam članicam za namen izvrševanja svobode izražanja v uvodni določbi nalagata tako uredba kot tudi 1. odstavek 37. člena ZVOP-2, ki pravi, da je »obdelava osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije dovoljena. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter obdeluje v njih vsebovane osebne podatke, potrebne za ta namen«.

Uvedeni postopek kaže na nerazumevanje podatkovnega in preiskovalnega novinarstva. Bistvo novinarskega dela je zbiranje, preverjanje in analiza podatkov, na podlagi katerih nastajajo novinarske vsebine. Način predstavitve podatkov novinarskih preiskav je v domeni medija, novinarji za predstavitev lahko uporabijo grafe, infografike, tabele, podatkovne baze in drugo, kar je še posebej smiselno, če gre za veliko količino podatkov, ki so v javnem interesu.

Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov novinarjev je ustavno varovana pravica do svobode izražanja. Povsem neprimerno je pričakovati, da bodo novinarji pridobivali soglasja oseb, katerih podatke v okviru te izjeme obdelujejo, saj bi to onemogočilo novinarsko delo, kot tudi objavo izsledkov novinarskih preiskav. To je tudi smisel uvedbe izjeme pri varovanju osebnih podatkov v splošni uredbi. Da omogoči novinarsko delo, nadzor nad oblastjo, kar povečuje transparentnost in zmanjšuje korupcijo, kar je vse v interesu javnosti.

Ob tem opozarjamo tudi na nedavno stališče IP, ko se je Mladina pritožila, ker je Janez Janša na družbenem omrežju X objavil novinarska vprašanja in osebno telefonsko številko novinarja, ki je po objavi preko sporočil prejemal grožnje. IP je zapisal, da je Janša z objavo izvrševal svojo pravico do svobode izražanja. »Glede na naravo objave obdelava osebnih podatkov v obravnavani zadevi sodi v okvir urejanja 73. člena ZVOP-2, ki določa, da se varstvo osebnih podatkov v primeru uporabe za svobodo izražanja ne izvaja prek nadzornega organa, kot je Informacijski pooblaščenec, temveč je za presojanje kršitev pristojno sodišče.« V enem primeru se torej sklicuje na izjemo, v drugem jo spregleda.

V Društvu novinarjev Slovenije si prizadevamo za dosledno spoštovanje zasebnosti in tudi varovanje osebnih podatkov v okviru novinarskih standardov, ne moremo pa pristati na poskus zlorabe zakonodaje o varovanju osebnih podatkov, za zaščito funkcionarjev pred objavo informacij o njihovem premoženju. Menimo, da tega inšpekcijskega postopka ne bi smelo biti, ker pooblaščenec zanj ni pristojen, poleg tega pa smo zaskrbljeni, ker ima težave tudi z razumevanjem osnov novinarstva.