Predsednik društva novinarjev v DZ: Predvidljive in pravične pomoči so edina pot za obstoj kakovostnega novinarstva

Predsednik društva Gašper Andrinek je danes ob obravnavi novega zakona o medijih na odboru za kulturo v DZ znova pozval k izboljšanju določb o pomočeh medijem:

“Zakaj so te določbe tako ključne? Zato, da bo slovenski bralec v slovenskem jeziku čez deset let še naprej lahko bral verodostojne, ne pa z umetno inteligenco skreirane in izmišljene novice v različnih medijih in iz različnih zornih kotov. Ob tako majhnem trgu in ob izjemno hitro spreminjajoči se panogi brez podpore države namreč ne bo šlo.

A pozor: Pomoči bodo uspešne le, če bodo predvidljive, če bodo pogoji za njihovo pridobitev jasni in nediskriminatorni, če bodo večletne in če bodo oblikovane tako, da bodo dosegle pravi cilj. In ta cilj ne more biti potuha za hitro kovanje dobičkov nestrateških medijskih lastnikov. Prav tako ta cilj ne more biti nagrajevanje politično všečnih medijev zdaj ene zdaj druge strani.

Cilj pomoči mora biti spodbujanje medijske in vsebinske pluralnosti, podpora kakovostnemu in etičnemu novinarstvu ter večja dostopnost verodostojnih in kakovostnih novinarskih izdelkov za javnost. Za to pa potrebujemo novinarje in dobre pogoje za njihovo delo. Zato v društvu podpiramo rešitve, po katerih bodo pomoči usmerjene v ohranjanje novinarskih delovnih mest, še več – prejemniki pomoči se morajo zavezati, da v času njihovega koriščenja ne bodo odpuščali. Za predvidljivost pa poleg večletnih shem, ki so edine možne, če želimo, da lahko mediji načrtujejo svoj razvoj, predlagamo, da se v zakon zapiše, da se za pomoči nameni proračunska sredstva v višini 15 odstotkov višine zbranega prispevka za RTV.

Že zdaj en segment pomoči vsebuje to določbo, zakaj je ne bi še ostali? Dobro veste, da bodo sicer ob prvi krizi mediji prvi, pri katerih se bo rezalo, če to ne bo zapisano v zakonu. Prav tako veste, da bo vse, kar bo odvisno od vsakokratne vlade, politizirano. Že pri obstoječih razpisih je žal tako. In vsaka vlada lahko s tem drži medije za talce, kar je v popolnem nasprotju z vlogo, ki jo imamo mediji in novinarji v družbi. Razumemo, da vam ta nadzorna vloga morda kdaj ni všeč. A je prav dober zakon obenem garant, da bomo ne glede na to, kdo je na oblasti, vsi primorani služiti javnemu interesu.

Preden nam začnete razlagati, da to ni možno – je možno, če je politična volja za to. Kar smo lahko zelo konkretno videli danes. Po vztrajnem zatrjevanju o tem, kako je edino AKOS primeren za presojanje medijske koncentracije, se bo zdaj vse skupaj preneslo na AVK. Tega amandmaja pred sejo nismo videli, zato se nanj ne moremo vsebinsko odzvati. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da torej, ko obstaja politična volja za kolosalne premike sredi zakonodajnega postopka, je možno marsikaj.

Društvo je sicer več strani pripomb na predlog zakona poslalo tako pristojnemu ministrstvu v okviru javne razprave kot vsem poslanskim skupinam, ko je predlog prišel v parlamentarni postopek.

Celoten posnetek seje odbora za kulturo je na ogled na povezavi.