Postani naš član 
Podari del dohodnine 
Prijavi napad Proaktivna samoregulacija tudi na področju umetne inteligence
Na zadnjem dogodku letošnjega festivala Naprej/Forward je beseda tekla o raznolikih pasteh in priložnostih, ki jih za novinarsko delo predstavlja uporaba umetne inteligence. V pogovoru, ki ga je vodila Urška Henigman, novinarka v izobraževalnem uredništvu prvega programa Radio Slovenija, so gosti razpravljali o področjih, ki se dotikajo vsakodnevnega dela v uredništvih in prihodnosti novinarjev, kot tudi regulacije na ravni Evropske unije (EU).
Pravnica dr. Pika Šarf, svetovalka pri informacijski pooblaščenki in raziskovalka na inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, je izpostavila, da si »umetno inteligenco ljudje največkrat še vedno predstavljajo kot velikega črnega robota, ki nas bo vse pokončal, po drugi strani pa so pasti popolnoma drugje. Pasti so mnogo manj vidne, in ravno o tistih, ki so težko zaznavne, v obliki pristranosti, diskriminacije … se moramo pogovarjati in te bodo v prihodnje morda zahtevale tudi regulacijo.« Obenem je opozorila tudi na zmotno predstavo o tem, da področje umetne inteligence sploh ni regulirano, saj ga v določeni meri omejuje področna zakonodaja, denimo na področju varstva osebnih podatkov ali digitalnega trga.
Kljub povečani pozornosti, ki jo temu namenja tudi EU, pa Katarina Schell, namestnica odgovorne urednice pri avstrijski tiskovni agenciji APA in odgovorna za digitalne strategije in inovacije, meni, da morajo tudi »novinarska združenja in društva kot samoregulacijska telesa to področje vzeti resno in o njem začeti proaktivno razmišljati.«
Ena izmed nevarnosti uporabe umetne inteligence je povezana s personalizacijo vsebin. Kot je izpostavil vodja digitalnega razvoja pri medijski hiši Delo Robert Schmitzer, pri novicah obstaja tveganje zapiranja uporabnikov v mehurčke, kar »je zelo nevarno na več področjih, od osebnega razvoja do informiranosti, do – če to ekstrapoliramo – tudi zagotavljanja demokracije v družbi.« Obenem je dodal, da se je pomoč umetne inteligence na Delu izkazala za zelo učinkovito pri opremljanju z meta podatki in ustvarjanju križank. Njeno koristnost je izpostavil tudi pri predvidevanju kolportaže.
Prihodnost novinarjev in novinark
Kako pa se piše novinarskemu poklicu? Prof. dr. Marko Milosavljević, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, član odbora strokovnjakov za odpornost medijev in trajnost pri Svetu Evrope ter poznavalec naše in širše medijske krajine, pravi, da ni dovolj zgolj apeliranje na javnost »češ, mogoče bomo izgubili službe in zaradi tega mora javnost biti na naši strani«. »Na srečo imamo še druge argumente,« je dejal. Po njegovih besedah so napram splošnim medijem, ki temeljijo na rabi umetne inteligence za generiranje vsebin, najbolj uspešni mediji s plačljivimi zidovi: »In to je prostor kvalitetnih medijskih vsebin, ki jih občinstvo zahteva, pričakuje, in je v zameno za njih tudi pripravljeno plačati«. Vprašanje pa je, ali je takega občinstva v manjših okoljih, kot je slovensko, tudi avstrijsko … dovolj, opozarja.
Kot je poudaril Schmitzer, se je tudi sam v redakciji že soočil z vprašanjem »’Ali me bo umetna inteligenca nadomestila?’ In vsakemu rečem, da ‘ne, ti bo pa lahko pomagala, če jo bomo znali pametno in tudi samokritično uporabljati’.«
