Proti degradaciji novinarjev v agencijske delavce v stilu Vegrada

Društvo in Sindikat novinarjev Slovenije, kljub obljubi uprave Dela, da je agencijo umaknila iz dnevnega reda, ostro zavračata ustanovitev delovne agencije, na katero naj bi medijske hiše prenesle svoje pogodbene sodelavce. Predpostavljamo, da je razlog za takšno napoved, da so se z novo določenim ekonomsko odvisnim razmerjem po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR), ki omogoča redno zaposlenim primerljiv nabor pravic, založnikom povečala ne le pravna tveganja, ampak tudi tveganja rasti stroškov. Ocenjujemo, da je to le še eden od manevrov, s katerim želijo založniki že tako podplačano, socialno ogroženo populacijo novinarjev, brez pogodbene varnosti, ponovno prikrajšati za ureditev njihovega statusa. Lastnikom in upravam medijski hiš sporočamo, da smo proti takšni degradaciji novinarskega poklica združeni obe novinarski organizaciji, novinarji in uredništva vseh večjih medijev, tako zaposleni, kot pogodbeni sodelavci.

Kartelno združbo izdajateljev, zavračamo iz naslednjih razlogov:

– zmanjšuje pravno varnost pogodbenih sodelavcev, pogodbeni sodelavec namreč lahko naročnika dela za obstoj delovnega razmerja toži v roku 30 dni od prekinitve pogodbe z njim, podpis pogodbe z novo pravno osebo, bi te tožbe onemogočil;

– pogodbeni sodelavci bi s prenosom pogodbe na agencijo lahko izgubili pravico kritja sodnih stroškov povezanih z morebitnimi tožbami tretjih oseb zaradi opravljanja novinarskega dela (obrekovanje, razžalitev, varovanje zaupnosti …);

– pogodbeni sodelavci bi s prenosom pogodbe na agencijo izgubili pravice, ki izhajajo iz definicije ekonomsko odvisnega delavca v ZDR;

– omogoča možnost oblikovanja enotnih dumpinških plačil za novinarsko delo in pritisk na zniževanje že tako nizkih plačil, kar potrjuje izkušnja novinarjev skupine Salamon;

– odpira možnost neomejene prekarizacije poklica tudi med zaposlenimi, kar se je že zgodilo na Hrvaškem, kjer je založnik novinarje prenesel na novo ustanovljeno podjetje, podjetje likvidirali in se tako znebili zaposlenih;

– zaradi neprostovoljnosti pristopa pogodbenih sodelavcev k agenciji, kar odpira možnost prisilnega vstopanja in pogojevanja podpisa pogodbe z vstopom;

– rešitev onemogoča izvajanje mehanizmov uredniške avtonomije in odgovornosti izdajateljev do javnosti, zakon o medijih izrekanje mnenja k imenovanju odgovornih urednikov in programski zasnovi predvideva le za zaposlene in samozaposlene člane uredništva;

– »najemanje« novinarjev različnih medijev je problematično s stališča zagotavljanja raznolikosti medijskih vsebin, saj lahko vodi v večjo uniformiranost medijskih vsebin;

– zaradi dodatne obremenitve te že tako najbolj finančno in pravno izpostavljene populacije s stroški upravljanja in operativnega dela posrednika.

V primeru, da bomo kljub ustnim zagotovilom o odstopu od namere ustanovitve agencije ugotovili, da se aktivnosti nadaljujejo, v novinarskih organizacijah napovedujemo pogovore z upravami vseh večjih medijskih hiš, ministrstvom za kulturo in inšpektoratom za delo. Če se lastniki medijev še vedno sami ne zavedajo, da so njihovo glavno premoženje ljudje, ki ustvarjajo proizvod, ki ga prodajajo, jih opozarjamo, da ne bomo dovolili degradacije novinarjev v agencijske delavce v stilu Vegrada. Problem statusa pogodbenih sodelavcev z odstopom od namere ustanovitve agencije seveda ni rešen, zato bomo nadaljevali aktivnosti zoper podpisovanje »grabežljivih« in za novinarje in novinarstvo škodljivih pogodb. Naslednja aktivnost bo organizacija javne tribune o položaju pogodbenih sodelavcev v medijih.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije