Proti siromašenju Večera z odpuščanji zaposlenih

Potem ko se je leto 2022 odvilo v znamenju prizadevanj za avtonomijo osrednjega javnega servisa RTV Slovenija, se ob vstopu v leto 2023 nakazujejo zahtevni izzivi na področju vse bolj zaostrenega položaja tiskanih medijev.

Poslovodstvo medijske hiše Večer je na sredini seji sveta delavcev dokončno potrdilo namero odpuščanja zaposlenih, od tega petih novinarjev iz uredništva, s čimer namerava ob še nekaterih drugih ukrepih racionalizacije poslovanja sanirati negativni poslovni izid in optimizirati poslovanje družbe.

V izvršnem odboru aktiva Večera in upravnem odboru Društva novinarjev Slovenije smo ob napovedanih rezih v uredništvu zaskrbljeni in jim nasprotujemo. Ocenjujemo, da je odpuščanje novinarjev nesprejemljiv, predvsem pa kratkoročen in kratkoviden ukrep, ki bo okrnil verodostojne vsebine in ob hkratnem napovedanem krčenju avtorskih honorarjev in razreza časopisa osiromašil vsebine relevantnega tiskanega medija tako na nacionalni kot regionalni oziroma lokalni ravni, zlasti na severovzhodu Slovenije. Uredništvo bo oslabljeno že z upokojitvami in predčasnimi upokojitvami in nenadomeščanjem kadrov ter bo že z odhodi novinarjev vse težje opravljalo še večji obseg dela na ustrezni profesionalni ravni. Za osvajanje digitalnega trga in novih bralnih skupin bi bile dejansko potrebne okrepitve, ne pa odpuščanja.

Vodstvo bi moralo, preden bo tako drastično poseglo v substanco Večera, ki že 77 let sloni na kredibilnem in profesionalnem novinarstvu, tudi ob podpori in sovlaganjih lastnika bolj strateško premisliti svoje odločitve in namesto s posegi v stroške dela učinkoviteje ukrepati zlasti na prihodkovni ravni.

Od lastnika, skupine, ki izdaja več medijev, bi pričakovali jasno umestitev Večera v njeni razvojni strategiji in iskanje sinergij, ki bi lahko povečale prodajo na tiskanem in digitalnem trgu, ne pa ukrepe v delih, kjer je lahko posledica kvečjemu dodatna homogenizacija vsebin in s tem oslabitev profesionalnega jedra. Osnova medija bi morali ostati kakovost, originalnost in unikatnost, ne pa vse večja uniformnost, ki je tudi posledica sedanje koncentracije lastništva. Do finančno zaostrenih razmer niso privedle le objektivne okoliščine na medijskem trgu, temveč v pomembni meri neodgovorno in nestrateško lastništvo, tako poteze prejšnjih lastnikov s postopnimi odprodajami premoženja družbe ter v sedanji netransparentni lastniški strukturi nadaljnje prepuščanje medija negativni spirali.

Zavedamo se težkega položaja tiskanih medijev, ki so ob padcu naklad tudi globalno na udaru. Hkrati ocenjujemo, da tako velikega bremena pri reševanju krize ne morejo nositi v novinarskem delu, ki se je v preteklosti že odrekal v prid sanaciji družbe, še zlasti pa tudi ne zato, ker pri ukrepih ni ustreznega dolgoročnega premisleka o nadaljnjih perspektivah. Tiskani mediji še vedno generirajo vsebine, ki so za kritično javnost in s tem demokracijo neprecenljivega pomena. Zato bi morali biti vsi koraki toliko bolj preudarni, saj lahko v iskanju kratkoročnih učinkov ogrozijo dolgoročni obstoj Večera.

Lastnika in poslovodstvo pozivamo, naj ustrezno zaščiti Večer in ne ogrozi profesionalnega novinarstva, ki je temelj za njegov obstoj in nadaljnji razvoj.

Hkrati pozivamo tudi vlado in pristojna ministrstva z ministrstvom za kulturo na čelu, da po prizadevanjih za depolitizacijo javnega servisa RTV in ureditvi razmer na STA naslovijo tudi vprašanje ukrepov v podporo tisku. Številne evropske države so v obdobju po covidni krizi, ki je tiskanim medijem v Sloveniji tudi ob načrtnih negativnih potezah prejšnje oblasti še posebej škodovalo, reagirale z učinkovitimi ukrepi za zaščito in podporo tisku – tudi s subvencioniranjem distribucije tiska. Podobni ukrepi so tudi pri nas nujni takoj, saj je le tako možno ohraniti pravico do obveščenosti in dostopa državljanov do informacij, tudi do časopisov, s tem pa širšo medijsko svobodo.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije
Izvršni odbor aktiva novinarjev Večera