Saša Leković: Neodvisnost novinarjev je iluzija

Hrvaški preiskovalni novinar in predsednik Hrvaškega novinarskega društva Saša Leković se vsakodnevno sooča s političnimi, oglaševalskimi in drugimi pritiski. V več kot tridesetletni karieri so mu grozili tudi s smrtjo, pred nekaj tedni pa je bil žrtev organiziranega napada – sabotaže pnevmatike avtomobila, ki je zaradi prežaganih vijakov med vožnjo odpadla.

»Neodvisnost novinarjev je iluzija. Mnoge upravljajo oglaševalci, politiki in zločinci,« pravi Leković in izpostavlja, da nekaj izjem sicer obstaja, denimo pri neodvisnih medijih, a ker je tam malo denarja, takšni novinarji komaj preživijo. »Imeti velik vpliv na družbo in biti hkrati neodvisen od politike je zelo težko. Praktično nemogoče,« pravi.

Da bi nekaj spremenil, je kandidiral za položaj predsednika Hrvaškega novinarskega društva: »Ker sem svoboden novinar, se mi je zdelo, da je to moja dolžnost.« Meni namreč, da sistemu zaradi tega lažje kljubuje kot kolegi, ki so v medijih zaposleni. »Njih lahko odpustijo kadarkoli, mene ne morejo. Velikokrat se pošalim, da mi do živega ne bi prišli niti, če bi odpustili mojo ženo. Ker je nimam,« se nasmehne.

A prav ta svoboda je razlog, da se grožnje Lekoviću kar vrstijo. »Dejstvo, da me ne morejo odpustiti, povečuje bes tistih, ki hočejo vplivati na moje delo. To vodi v grožnje in napade, saj je to edini način, s katerim lahko preprečijo moje delovanje,« pojasnjuje.

V zadnjem letu, sodeč po policijskih podatkih, se je število groženj novinarjem potrojilo, okrepil se je tudi nacionalizem. Tragični dogodki in grožnje Lekovića od novinarskega dela niso odvrnili, ker mu je predan z vsem srcem: »Novinarstvo ni moja kariera, ampak način življenja. Moja dolžnost je, da se upiram politikom in tudi novinarjem, ki želijo škodovati novinarstvu.«

Eden od mnogih problemov, ki pestijo balkansko medijsko krajino, je nezaupanje medijem. Kot pravi, je razlog za to neobstoj medijske pismenosti: »Ljudje medije večinoma berejo tako, da potrjujejo svoja prepričanja. Ne vem, ali bomo kdaj dosegli medijski nivo držav z dolgo tradicijo demokracije in spoštovanja svobode medijev.« Če se politiki v parlamentu zmerjajo, lažejo in govorijo neumnosti, ne moremo pričakovati, da bo vse ostalo v državi delovalo, še pravi.