Skupni poziv k umiku trojčka medijskih zakonov

Podpisniki smo na ministra za kulturo, predsednika Državnega zbora RS in predsednico Odbora za kulturo Državnega zbora RS naslovili spodnji poziv.

Ministrstvo za kulturo je 9. 7. 2020 objavilo sveženj treh medijskih zakonov – Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (v nadaljevanju Zakon o RTV Slovenija) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski tiskovni agenciji –, ki bi povsem spremenili slovensko medijsko krajino. Z velikim obžalovanjem ugotavljamo, da zakona o RTV Slovenija in STA nista bila vložena v javno obravnavo, pri njunem nastajanju niso sodelovali zunanji strokovnjaki, pri pripravi gradiv tudi niso bile upoštevane zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti, ki predvidevajo minimalna priporočila za sodelovanje s strokovno in z drugimi javnostmi pri pripravi in izvajanju predpisov. Predlog Zakona o medijih, ki je nastajal že v mandatu prejšnje vlade, pa predvideva bistvene novosti pri financiranju medijskih vsebin, pri čemer se povečuje razkorak med financiranjem tiskanih medijev in preostale medijske produkcije v škodo prvih. Vsakokratni minister za kulturo bi po novem imel diskrecijsko pravico nad razdelitvijo skoraj 30 milijonov evrov, ki bi se v dva medijska sklada stekali od RTV-prispevka in zasebnih gospodarskih družb. Za sredstva iz sklada za financiranje televizijske produkcije bi se lahko potegovali le nekateri mediji. Iz novele medijskega zakona se je povsem izgubila tudi podpora preiskovalnemu novinarstvu, ki ga mora gojiti vsaka demokratična družba.

Sprejetje takšnega svežnja zakonodaje pomeni:

• da bi zaradi predlaganih zakonskih sprememb javna RTV Slovenija ostala brez približno 14 milijonov evrov na leto (v izračun so vključeni tudi dodatni prihodki, ki naj bi jih RTV Slovenija dobila zaradi predvidene sprostitve zakonskih omejitev glede obsega oglaševanja. To pomeni, da bi bilo še bolj kot do zdaj oteženo ustvarjanje radijskih in televizijskih programov in s tem izvajanje javne službe, ki jo RTV Slovenija danes izvaja na podlagi veljavnega Zakona o Radioteleviziji Slovenija. RTV Slovenija bi morala temeljito krčiti vsebine, ukinjati regionalne centre, dopisništva, itn. Novi zakon, ki RTV Slovenija še dodatno jemlje denar, pa po naši oceni pomeni, da bi ostalo brez dela 400 sodelavk in sodelavcev;
• da bi lahko predlaganim zakonskim spremembam sledile dodatne, katerih cilj je združitev javne RTV Slovenija z STA, dodatno finančno siromašenje obeh ustanov ter postopna izguba avtonomnosti in neodvisnosti obeh ustanov. To vodi v razkroj javne RTV, kot jo poznamo danes, kot javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. STA pa po noveli zakona ne bo več neodvisna tiskovna agencija, vsakokratna vlada bo imela vpliv na imenovanje vodstva in s tem na uredniško politiko;
• da bo nadzor nad ustvarjanjem medijskih vsebin povsem političen, preživeli bodo le mediji, ki bodo naklonjeni vladajoči politiki, močnejše parlamentarne stranke pa bodo imele večji vpliv na javno mnenje in volivce.

Pozivamo Ministrstvo za kulturo RS, da takoj umakne vse tri predloge zakonov, saj pri pripravi zakonov ni spoštovalo zaveze (Izjava o usklajenosti določil zakonov, podzakonskih aktov, in kolektivnih pogodb), da se vsi zakoni in uredbe, ki posegajo v materialni in socialni položaj zaposlenih v javnem sektorju, oblikujejo v postopku usklajevanja med socialnimi partnerji. Prepričani smo, da lahko le v skupnem sodelovanju socialnih partnerjev, strokovne in laične javnosti najdemo kakovostne rešitve, ki bi vodile v potrebno posodobitev slovenskih medijev in omogočila bolj kakovostno obravnavo zakonov tudi v Državnem zboru Republike Slovenije.

Pozivamo vas, da trojček medijskih zakonov v Državnem zboru obravnavate šele, ko bo o zakonih opravljena celovita razprava in ko bodo v obravnavo zakonov vključeni vsi socialni partnerji, strokovna in laična javnost ter spoštovane vse veljavne resolucije in dogovori. Nujno je zagotoviti dovolj časa za javno razpravo, ki bi omogočila premišljene rešitve za nadaljnje delovanje in razvoj RTV Slovenija, STA in vseh preostalih medijev.

Za vašo podporo se najlepše zahvaljujemo.

S spoštovanjem!

mag. Simeona Rogelj

predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija

Peter Kosmač

predsednik Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija

Tom Zalaznik

predsednik Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije

Petra Bezjak Cirman

predsednica Sveta delavcev RTV Slovenija

mag. Petra Lesjak Tušek

predsednica Društva novinarjev Slovenije