Slovenija zaostaja pri zakonski zaščiti žvižgačev

Ob svetovnem dnevu žvižgačev se tudi v Društvu novinarjev Slovenije pridružujemo pozivom k njihovi učinkoviti zaščiti. Osnovni pogoj za to je sprejem zakona, v katerem bo Slovenija prenesla določbe Evropske direktive o zaščiti žvižgačev, ki smo jo pred dvema letoma označili za zgodovinsko zmago za žvižgače. Žal to ni bila zmaga za slovenske žvižgače, ki so bili zaradi nemotiviranosti Slovenije za prenos direktive ob opozarjanju na nepravilnosti deležni povračilnih ukrepov.

Zaščita tistih, ki se v imenu javnega interesa odločijo spregovoriti o kršitvah in spornih praksah tako v javnih institucijah kot zasebnih podjetjih, in s tem razkrivajo korupcijo, rešujejo življenja, okolje, opozarjajo na odtekanje javnega denarja … predvsem na njihovih delovnih mestih, je ključna za delovanje demokracije ter za učinkovitejše preprečevanje in odkrivanje korupcije.

Direktiva zagotavlja zaščito zaposlenim tako iz javnega kot tudi zasebnega sektorja. Žvižgači so deležni zaščite tako v primeru, ko gre za interno prijavo znotraj organizacije, kot tudi v primeru prijav zunanjim pristojnim organom, ob izpolnjenih določenih pogojih pa so zaščite deležni tudi, če sume korupcije in drugih v besedilu direktive določenih kršitev razkrijejo medijem.

Države, ki dajo kaj na boj proti korupciji, so se resno lotile zakonske zaščite žvižgačev. V Sloveniji zaostajamo, zato ministrstvo za pravosodje pozivamo, da čim prej pripravi in predstavi zakonski predlog, k njegovemu oblikovanju pa naj povabi tudi civilno družbo in žvižgače same.