Šušteršič, stava ob viskiju in bebci

Iz medijev

Šušteršič, stava ob viskiju in bebci

Samo Trtnik, Matija Stepišnik in Aleš KocjanFoto: Marko Vanovšek

“Tisti, ki kupujejo časopise, bodo te plačevali dražje. Tisti, ki pa včasih ženi kupijo šopek namesto časopisa, bodo tudi ta šopek plačali malo dražje.” Tako je finančni minister Janez Šušteršič pospremil “novo davčno politiko” za medije, ki na časopise in revije predvideva višji DDV. Hkrati vlada niža RTV-naročnino. Kaj govori oblast o sebi in kaj sporoča nam? Za Večer Štefančič, Maksimovič, Milharčič, Hribar, Petkovičeva, Bervar in Bobovnik.

In so stavili

Marcel Štefančič jr., novinar Mladine, voditelj Studia City: “Vse to, kar se zadnje čase dogaja v Sloveniji, je vse bolj videti kot rezultat stave. Kakšne stave? Stave, ki so jo sklenili Janez Šušteršič in ‘mladi ekonomisti’. Verjetno so pred volitvami sedeli ob kakem viskiju, drug drugega prepričevali, kakšni frajerji so, kako so pametnejši od ostalih, in kakšni bebci so pravzaprav vsi drugi, ob tem pa naštevali, kaj vse bi oni spremenili, če bi prišli na oblast. In pri tem naštevanju so kar tekmovali, kdo bo bolj radikalen, bolj divji in bolj grotesken – kdo bo šel torej dlje. Šušteršič, ki je šel očitno tako daleč, da so mu celo ostali člani omizja rekli, ‘oh, nehaj, nakladaš, tega si pa ne bi upal’, je rekel: Kaj? A da si ne bil upal? A gremo stavit, da bi naredil vse to?! Gremo! In so stavili. Jasno, Šušteršič zdaj dela vse, da bi to stavo dobil. In jo dobiva. Ker smo bebci.”

Zadruge

Branko Maksimovič, dolgoletni novinar Večera in TVS: “Ker se napovedani davek nanaša na prodajo časopisov, bi se mu lahko izognili s tem, da bi ustanovili zadruge lastnikov časopisov, ki bi jih brezplačno dostavljali svojim članom/lastnikom. To velja vsaj za Večer, ki ima zveste naročnike, že od nekdaj kritične do vsakršne oblasti. Ta na videz utopična domislica se mi zdi še najbolj realna alternativa dejstvu, da si vsaka oblast prizadeva podrediti medije, kar ji vselej tudi uspeva. Nujni pogoj kritičnosti do vlade in sploh svobode medijev so avtonomni uredniki, nad katerimi so samo odgovorni lastniki, o kakršnih pa lahko pri nas samo sanjamo. Navsezadnje imajo vsi lastniki že kakšne interese – in partnerje pri golfu. S kolektivnim lastništvom časopisov bi si mogoče zagotovili bolj reprezentativno zastopanost, kot je sedanja sestava DZ. Seveda pa ne bi šlo tudi brez sposobnih in poštenih novinarjev – če lahko uporabim tako arhaične besede.”

V državo nepismenih

Ervin Hladnik Milharčič, novinar in kolumnist Dnevnika: “Ministra za finance Janeza Šušteršiča odlikujejo jasnost razmišljanja, znanstvena metodologija pri njegovem delu in jasen cilj. Kolikor jaz razumem njegove napore, želi slovensko družbo radikalno spremeniti prek več komponent. Tu se mi zdi, da so projekti ministrstva za izobraževanje in ministrstva za finance dobro koordinirani. Šušteršič z dvigom DDV sporoča, da njegov projekt spremembe Slovenije v državo nepismenih ljudi, ki se na mednarodnih razpisih lahko prijavljajo le za nekvalificirano fizično delo, lepo napreduje. Očitno se približujemo družbi, kjer ljudje ne bodo brali. Hkrati pa to daje dodatni smisel šolski reformi, ki bo šole prilagodila potrebam te industrije z nekvalificirano delavno silo in jih preoblikovala v elitne šole za reprodukcijo vladajočega razreda.”

Gre za maščevanje

Gojko Bervar, dolgoletni novinar Radia Slovenija: “Občutek imam, da pri tem ne gre za racionalni predlog ali za proračunsko zadevo, ampak za obračun z mediji. Sama pridobitev za proračun bo namreč tako malenkostna, da nobena razumna oblast ne bi zaradi tega odprla fronte z mediji. Ta oblast pa meni, da je fronta z mediji že zdavnaj odprta in se sedaj lahko samo še maščuje. Pogledati pa je treba, kakšna je funkcija medijev in kakšna je funkcija nekega prodajnega artikla, kot so rože. Pravzaprav pa ne gre za odločitev ministra za finance, ampak za obračun ali maščevanje, če hočete. Takrat pa se ne odloča več racionalno, ampak se udarja na vseh frontah.”

Kriza, informacije in analize

Brankica Petkovič, Mirovni inštitut: “Ti ukrepi imajo največje materialne posledice ravno za tiste medije, ki zaposlujejo največ novinarjev in največ prispevajo k informativni dejavnosti. To so javna televizija ter nacionalni in lokalni mediji. Zato so ukrepi vlade nepremišljeni, saj bi vlada morala biti zainteresirana, da državljani v času ekonomske in splošne krize v družbi pridobivajo kvalitetne ter verodostojne informacije. Napovedujejo se drastični ukrepi, ki spreminjajo njihovo eksistenco, spreminjajo se pogoji na področju dela, upokojevanja, dražijo se vsakodnevni življenjski stroški. Državljani morajo to razumeti, vedeti morajo, zakaj je to potrebno. V takih okoliščinah so zelo pomembne ravno informacije in sposobnost analize, kar pa morajo opraviti mediji.”

“Grobar leta”

Sašo Hribar, voditelj na RTVS: “V zadnji oddaji Radio Ga Ga sem pojasnil, da je Janša za dvig DDV na tisk in znižanje naročnine za RTV dobil v Ameriki priznanje ‘grobar leta’. Ta ukrep v resnici pomeni destabilizacijo RTV Slovenija na eni strani in tiskanih medijev na drugi. Ko v nekaj dregneš brez potrebe, nisi naredil kdo ve kaj, a dregnil si in destabiliziral cel sistem. In destabilizacija pomeni, da se določene vezi v sistemu začno krhati. Začenja se torej proces, ki lahko na najbolj bedast način počasi povzroči trenja. Trenje povzroči vročino. Visoka vročina pa začne zažigati lastni projekt. Gre za umiranje na obroke. Če bi vlada v resnici imela jajca in načelnost, bi določene medije ukinila in amen. Takšna totalitarna gesta brez razmišljanja bi bila še razumljiva. Če pa to, kar nam je zakuhala vlada, storiš tako ‘pizdunsko’, pa je nekaj drugega. Človeka, ki ga ne maraš, ne ustreliš ponosno v glavo in dostojanstveno rečeš, oprosti, sem na oblasti in ne maram te. Ne, ne storiš tega. Pač pa mu v telo spustiš en uničujoč smrtonosni virus. Počasi, počasi. Le še z nasmeškom in z ljubeznijo rečeš, saj ti želim vse dobro.”

Mirnejši spanec brez medijev

Slavko Bobovnik, voditelj Odmevov: “Potem ko je danes največja vladna stranka v letu 2011 dobesedno ignorirala ‘manifest’ slovenske ekonomske stroke o nujnosti pokojninske reforme, je bilo seveda nerealno pričakovati, da bo tokrat prisluhnila davčnim in medijskim strokovnjakom in še enkrat pretehtala učinke višjega DDV za časopise. Bi jo lahko k temu prisilila opozicija? Dajte no. Donedavni prvak ima preveč dela s predsedniško kampanjo, pri drugem trka policija. In tako vlada pač varčuje. S pocenitvami programov javne RTV in podražitvijo časopisov. Le da tisto, kar bodo državljani prihranili z nižjim RTV-prispevkom, ne bo dovolj za dražje časopise. Sicer pa: zakaj pa bi morali državljani vedeti, koliko gorja nas še čaka in kdo vse bo svoje napake zdravil v naših žepih. Mirneje bodo spali brez tega, vlada pa bo imela več časa za sprejemanje lani povsem nepotrebne pokojninske reforme.”

Objavljeno v Večeru.