Svet EU je oslabil besedilo anti-SLAPP direktive

Spodaj podpisane organizacije smo v pismu ministrstvu za pravosodje izrazile naše razočaranje nad splošnim pristopom, ki ga je Svet Evropske unije sprejel v petek, 9. junija 2023, glede predlagane direktive Evropske komisije »o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlonamernimi sodnimi postopki« (gre za strateške tožbe za onemogočanje participacije javnosti oziroma SLAPP).

S tem stališčem sta Svet EU in tudi Slovenija stopila korak nazaj v boju proti naraščajoči uporabi očitno neutemeljenih in zlonamernih sodnih postopkov z znatno oslabitvijo ključnih določb v izvirnem besedilu.

Po našem mnenju zlasti naslednje glavne pomanjkljivosti ne zagotavljajo učinkovitega in ustreznega okvira zaščite za novinarje in medijske hiše ter vse, ki se javno izpostavljajo v zvezi s pomembnimi družbenimi temami:

(1) Iz izvirnega besedila predloga direktive je izbrisana definicija »čezmejnih posledic«, kar bo otežilo skladno implementacijo direktive v EU, saj ne bo jasne usmeritve, kateri civilni spori imajo čezmejne posledice in se v zvezi z njimi lahko uporabi direktivo in kateri ne. Ob tem dodajamo, da raziskave kažejo, da je približno 90 odstotkov primerov SLAPP v Evropi vloženih v pristojnosti sodišč, kjer ima tarča SLAPP tožbe stalno prebivališče. Zato je nujno, da bodo države članice rešitve, ki jih bo prinesla direktiva, v domačo zakonodajo prenesle tako, da jih bo mogoče uporabiti tudi v domačih civilnih sporih (to je v sporih, ki nimajo čezmejnih posledic), saj ti tvorijo glavnino SLAPP zadev.

(2) Zelo ozka opredelitev »očitno neutemeljenih primerov« bistveno oslabi besedilo kot celoto, zlasti ključni mehanizem zgodnje zavrnitve, in zmanjšuje zaščito, ki je na voljo tarči.

(3) Izbris določbe o odškodnini za povzročeno škodo pomembno zmanjšuje zaščito pred SLAPP, ki je bila predvidena v izvirnem besedilu predloga direktive.

(4) Iz področja uporabe direktive so izključeni civilni zahtevki v kazenskih postopkih. Analiza tožb proti slovenskim novinarjem oziroma medijem je pokazala, da je kar 62 odstotkov primerov, ki so izpolnjevali pogoje za SLAPP tožbe, temeljilo na kazenskem zakoniku.

Te določbe so daleč od izvirnega cilja zakonodaje, ki je zaščititi novinarje, zagovornike človekovih pravic in nazadnje pravico do informacij v Evropski uniji. Njihova uveljavitev bi pomenila izključitev mnogih primerov iz obsega zakonodaje, saj bi otežila izpolnjevanje pogojev za zaščito.

Novinarji in medijske hiše v Evropi so pod velikim pritiskom, zloraba pravnih sredstev pa je ena najresnejših groženj, s katerimi se soočajo. To jim jemlje čas in denar, spodkopava njihovo delo in posega v pravico javnosti do obveščenosti.

Zato ministrstvo pozivamo, da svoje javne zaveze v tristranskih pogajanjih pretvori v konkretna dejanja in poskrbi, da bo zakonodaja zagotovila smiseln okvir za opravljanje novinarske dejavnosti. Samo ambicioznejše besedilo po priporočilih uglednih evropskih pravnih strokovnjakov bo prineslo spremembe; sicer bo to zamujena priložnost. Konec koncev bo direktiva, kot je poudarjeno v enem od členov, vzpostavila minimalne standarde zaščite pred SLAPP zadevami, države članice EU pa lahko vzpostavijo v svojih pravnih redih višji standard zaščite pred SLAPP tožbami, kar podpisane organizacije tudi pričakujemo.

Ministrstvo pozivamo, da si prizadeva za zakonodajo, ki bo učinkovito zaščitila novinarje, zagovornike človekovih pravic in druge javne udeležence pred SLAPP tožbami.

Društvo novinarjev Slovenije, Petra Lesjak Tušek

Pravna mreža za varstvo demokracije, Anuška Podvršič

Sindikat novinarjev Slovenije, Alenka Potočnik

Transparency International Slovenia, Maruša Babnik

Zavod za kulturo raznolikosti Open, dr. Barbara Rajgelj