Upokojeni novinarji po sledeh zgodovine

Aktiv upokojenih novinarjev se že tradicionalno vsak mesec odpravlja na izlete po domovini in bližnjem zamejstvu. Tokrat smo se namenili v Črnomelj in to ne na običajno sredo, ampak v torek, 22. oktobra. Na ta dan je bilo namreč pred 80 leti na osvobojenem ozemlju, v takratni »partizanski prestolnici«, ustanovljeno Slovensko časnikarsko društvo, pozneje preimenovano v Društvo novinarjev Slovenije (DNS). Prvi postanek je bil pred gradom, sedežem občinske uprave, kjer nam je zaželel dobrodošlico župan Andrej Kavšek. Pod ploščo, ki spominja na ustanovni občni zbor naše stanovske organizacije, smo pripeli venec in prisluhnili županovi pripovedi. Razložil nam je zgodovinski razvoj Črnomlja in celotne Bele krajine, sedanje razmere v občini in njene razvojne načrte.

Črnomaljsko zgodbo o »vzponih in padcih, o časih razcveta in zatona, o pomembnosti in odmaknjenosti« bi lahko podrobneje spoznali v bližnji Mestni muzejski zbirki. Toda tamkajšnjo stalno razstavo Črnomelj na prepihu tisočletij smo prepustili kakšni drugi priložnosti. V predavalnici sta nas pričakovala zgodovinarja – domači dr. Janez Weiss, samostojni strokovni svetovalec v območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturno dejavnost, in dr. Bojan Godeša, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino in docent na novogoriški fakulteti za humanistiko.

Dr. Janez Weiss nam je razložil razmere na osvobojenem ozemlju, ki je v Beli krajini zaživelo po italijanski kapitulaciji septembra 1943. Ko je govoril o oblikovanju struktur nove oblasti, je – z besedo in sliko – predstavil tudi delovanje naših kolegov v uredništvih Slovenskega poročevalca in Radia Osvobodilne fronte. Še posebej nas je pritegnil posnetek književnika Vitomila Zupana v novi, brezhibni partizanski uniformi – kot spikerja ROF. Tiste, ki jih zanimajo podrobnosti o novinarskem delu med NON, je napotil na knjigo Djura Šmicbergerja Partizanska sedma sila.

Dr. Bojan Godeša je v nadaljevanju osvetlil razmere, v katerih je dozorela odločitev o ustanovitvi Slovenskega časnikarskega društva. Orisal je položaj tiska pod italijansko okupacijo. Dr. Godeša je po eni strani ugotavljal, da na osvobojenem ozemlju ni bilo govora o revoluciji, da pa so pri izboru članstva v na novo ustanovljenem društvu že mislili na vlogo novinarstva v povojni ureditvi.

V razpravi smo še opozorili, da kljub proslavljanju 80. obletnice DNS ne moremo zanemariti dejstva, da se bomo čez nekaj mesecev (28. marca 2025) spominjali 120-letnice naše prve stanovske organizacije. Leta 1905 je bilo namreč v Ljubljani ustanovljeno Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev.