Ustavimo diskriminacijo in degradacijo poklica

PREAMBULA

Izhajajoč iz stanja medijskega trga dela, obstoječega pravnega reda in dejstva, da so pogodbeni sodelavci v medijih najbolj ranljiva ter pravnim in socialnim tveganjem izpostavljena skupina novinarjev, preko katere je ogrožen javni interes na področju medijev, ZAHTEVAMO:

OD IZDAJATELJEV MEDIJEV:

– enakopravno in enakovredno obravnavanje pogodbenih sodelavcev pri pogajanjih in sklepanjih pogodb in prenehanje vsiljevanja pravno spornih ter obojestransko škodljivih pogodb;

– odpravo pogodbene prakse »grabežljivih« pogodb in dosledno uveljavljanje pravic po delovnopravni, avtorski in medijski zakonodaji ter kolektivni pogodbi za poklicne novinarje;

– spoštovanje veljavnih minimumov v pogodbenih razmerjih: enako plačilo za enako delo, pogodbeni sodelavci morajo imeti pravico do enake pravne varnosti, izobraževanja in socialnega zavarovanja kot redno zaposleni;

– dosledno spoštovanje avtorskih pravic, kar vključuje kolektivno urejanje avtorskih pravic, prenehanje vsiljevanja prenosa vseh materialnim pravic in uveljavitev ustreznih nadomestil za sekundarno rabo avtorskih del;

– spoštovanje pravic, primerljivih z redno zaposlenimi, ki izhajajo iz opredelitve ekonomsko odvisnega razmerja po novem zakonu o delovnih razmerjih in v skladu s kolektivno pogodbo za poklicne novinarje;

– upoštevanje pogodbenikov pri kariernih in zaposlitvenih načrtih ter vključevanje v razvojne načrte medijskih družb;

– prenehanje vsiljevanja statusa, vsak pogodbenik mora imeti pravico proste izbire pravno in ekonomsko zanj primerne oblike dela;

– zaposlovanje pogodbenih sodelavcev, ki so dejansko v rednem delovnem razmerju, prikritem z lažnimi pogodbenimi razmerji;

– da ne posegajo v obstoječa pogodbena razmerja z grožnjo prekinitve sodelovanja, zaradi uveljavljanja pravice do sodnega varstva;

– naročniki naj prenehajo prenašati bremena povišanja prispevkov in davkov, ki so jih obvezni sami plačati, na pogodbenike;

– prenehanje škodljive politike rezanja stroškov na pogodbenikih, ki zmanjšuje vire novinarskih kadrov in znanja, saj ti predstavljajo isti razvojni potencial medijskih družb kot redno zaposleni;

– prenehanje preprečevanja sindikalne dejavnosti in vzpostavitev socialnega dialoga z zastopniki pogodbenikov, sklepanje kolektivnih dogovorov o zaposlovanju in pravicah pogodbenikov, vključno z oblikovanjem cenikov;

– socialni partnerji naj v pogajanjih za redno zaposlene novinarje upoštevajo in omogočijo tudi zastopanje interesov stalnih pogodbenih sodelavcev ter tako zagotovijo stabilno medgeneracijsko menjavo med upokojevanjem in zaposlovanjem novinarjev;

OD VLADE, PRISTOJNEGA MINISTRSTVA IN DRŽAVNEGA ZBORA
– enako obravnavo vseh novinarjev v medijski zakonodaji, ne glede na status; določitev minimalnih pogodbenih elementov, ki so predmet kolektivno določenih pravic;

– zmanjšanje administrativnih in birokratskih ovir za samozaposlene;

– mehanizme za pospeševanje zaposlovanja prikrito zaposlenih in sredstva za subvencioniranje plačila prispevkov za socialno varnost;

– iz dviga socialnih prispevkov in davkov izvzeti dohodkovno najšibkejše samozaposlene;

– preoblikovanje zakona o socialnem podjetništvu na način, da bo spodbujal projekte socialnega podjetništva tudi v medijski panogi in finančne spodbude za zadružno organiziranje;

OD INŠPEKCIJSKIH SLUŽB
– inšpektorat za delo naj, v zvezi z ugotavljanjem prikritih zaposlitev in nadzorom izvajanja nove delovnopravne zakonodaje o ekonomsko odvisnem delu, pregleda pogodbena razmerja po vseh medijskih hišah;

– inšpektor za medije naj dosledno pregleda medijske statute in njihovo skladnost z medijsko zakonodajo v delih, ki se nanaša na avtonomijo novinarjev in uredništev.