Za medije, za novinarstvo!

Zdravo,
kolegi novinarji, novinarke, medijski delavci in vsi podporniki in zagovorniki medijske svobode!

V zadnjih dneh smo v vseh medijih poročali o medijih – z vso intenziteto, enotno in odločno. Včasih smo mislili in zagovarjali princip, kako v medijih ni dobro, da se ukvarjamo s sabo, da mediji niso tema, s katero bi obremenjevali javnost. A dobro ni predvsem, ko se z nami ukvarjajo samo še drugi, sami pa se ne.

Odgovorno novinarstvo mora vedno zagovarjati in braniti temelje demokracije na vseh področjih družbe – v prvi vrsti in skupaj nikoli ne smemo dopustiti, da nam spodkopavajo medijsko svobodo. Če javnosti skupaj, jasno in odločno povemo, zakaj potrebuje kritične medije in kritično novinarstvo, ne pa servilna trobila za politično propagando, imamo več možnosti, da avtonomne in kritične medije obvarujemo pred škodljivimi nakanami in oblastniškimi posegi s cilji podreditve javnega interesa, uničenja medijskih stebrov, kot sta RTV in STA – ali kar pred demontažo medijskega prostora, kar torej vključuje tudi vse ostale medije – tiskane, komercialne, regionalne, lokalne.

Tudi zdaj, ko se napoveduje podaljšek javne razprave o medijski zakonodaji, se ne dajmo uspavati in preležati poletja. Predstava predlagatelja, da so mediji samo podaljšek oblasti, strankarski aparat, in da se pita samo prijateljska korita, s tem, ko se daje čas javni razpravi, ki je za demokratične družbe osnovna higiena, ni ugasnila. Nikar ne računajmo na nenadno dobronamernost in dobrohotnost – ker je tudi v podaljških ne bo, ob vseh diskvalifikacijah že doslej v igri.

Danes je petnajsti, plačilni dan. Zaposleni na Večeru smo dobili nižje plače. S pristankom na kratkoročni plačni rez upamo, da bomo dolgoročno rešili delovna mesta, da jih ohranjamo. Več kolegov v lokalnih medijih je medtem že na minimalcu. Vsi samozaposleni in prekarci v medijih nimajo več statusa in ne denarja za dostojno preživetje. Pa ne gre le za socialni položaj, ampak tudi – saj prav ta odraža razvrednotenost, degradiranost novinarskega poklica in cele medijske panoge. Neizbežno v prihodnje je, da bo račun izstavljen račun tudi na konto delovnih mest.

Profesionalno novinarstvo v Sloveniji je očitno nevarnejše od koronavirusa.

Kolega Primož Cirman, podpredsednik društva novinarjev, je včeraj na Radiu Slovenija ugotavljal, da imamo poseben slovenski virus. Marsikje po Evropi zlasti v koronakrizi razumejo, da je podpora medijem del rešitve, ne pa, da smo mediji del problema. Žal ne pri nas.

In tudi pritiski, napadi in diskvalifikacije se bodo zagotovo še nadaljevale.

V prvi vrsti gre za to, za kaj in za koga se postavimo in na kaj stavimo – to mora biti neodvisno novinarstvo, ki se ne da, ne preda, sploh pa ne proda. Temu moramo ostati zavezani.

Hvala tudi zato, ker ste nas pospremili pred sejo odbora za kulturo, na katero gremo predstavniki novinarjev in na sploh medijskih delavcev v najširšem možnem smislu. Gotovo nas bodo skušali pomiriti s tem, da je podaljšana javna razprava. Politiki, tudi vsem preteklim vladam, žal moramo sporočiti, da so popolnoma odpovedali na točki zagotavljanja ustrezne medijske krajine in podpore medijem, ki bi pomenila javno financiranje in nikakršno prilaščanje medijev, čemur smo priča zdaj. Zato so žal soodgovorni za sedanje stanje. Je pa res, da mi, kar lahko počnemo, je, da še naprej delamo profesionalno, neomajno – to je vse, kar imamo. Če tega ne bomo imeli, ne bomo imeli ničesar. Premislimo, pri čem in o čem nam lahko škodijo.

Za medije, za novinarstvo!

Govor predsednice društva Petre Lesjak Tušek 15. julija 2020 na ljubljanskem Trgu republike pred sejo odbora za kulturo.