Zanke poljudnoznanstvenega poročanja

Na drugi jezikovni delavnici letošnjega novinarskega festivala Naprej/Forward Al’ prav se piše Covid ali kovid? je lektorica, jezikovna svetovalka in predavateljica Tea Kačar udeležencem pojasnila dileme poljudnoznanstvenega poročanja.

Naloga novinarjev je, da za bralce poenostavijo znanstvene vsebine, pri čemer morajo slediti pravopisu in se izogibati zankam prevajanja strokovne terminologije. Pozorni morajo biti tudi na slog.

V zadnjih dveh letih so se novinarji srečali z veliko strokovnega izrazja z zdravstvenega področja. Naučili so se, da je spike protein dejansko koničasti protein, celo koničasta beljakovina. Poleg tega niso poročali o epidemioloških zadevah, temveč o epidemičnih. Nekaj sivih las jim je povzročilo tudi poimenovanje koronavirusne bolezni. V prispevkih so se pojavili Covid-19, kovid, covid, COVID-19. Kot je pojasnila Kačar, je težava nastala, ker je šlo za kratico. Kako se torej zapiše?

Ko je beseda postala navadna, se je uveljavila raba z malimi tiskanimi črkami in ker gre za ime bolezni, uporabljamo malo začetnico. Če bi nas epidemija doletela pred 100 leti, bi po mnenju lektorice pisali kovid. Ker pa sledimo mednarodni praksi, se je tudi v slovenščini uveljavil zapis s črko c. Pravilni zapis je torej covid-19.

Slovenisti opozarjajo, naj novinarji pri izbiri besedišča vedno uporabljajo slovenske ustreznice. Ko prevajajo strokovno besedišče, naj v ustreznih slovarjih prevode vedno preverijo. Kačar je udeležence delavnice opozorila tudi na slog pisanja. Novinarji naj pazijo, da ne prevzemajo slogovnih oblik iz drugih jezikov.

Društvo novinarjev Slovenije je delavnico organiziralo v sodelovanju z Lektorskim društvom Slovenije.