ZMed: Ni pričakovanega napredka pri ohranjanju kakovostnega novinarstva
V Društvu novinarjev Slovenije smo pripravili in včeraj oddali naš komentar oziroma pripombe na Zakon o medijih (ZMed-1), ki ga je ministrstvo za kulturo v javno obravnavo poslalo decembra. Nov zakon potrebujemo in z njim že močno zamujamo, saj je sedanji zastarel in ne naslavlja aktualnih in prihodnjih izzivov medijske krajine.
Splošna ocena predloga je, da prepoznava tehnološki razvoj in njegove posledice, denimo širi definicijo medija in ureja področje uporabe umetne inteligence v medijih. Deloma vključuje dobre rešitve iz predhodno predlaganih novel in upošteva določbe Akta o svobodi medijev. Je pa nedvomno še veliko prostora za izboljšanje, čemur je javna razprava namenjena, zato upamo, da bo ministrstvo predlog bistveno izboljšalo.
Glede na v uvodu k zakonu zapisano premiso, da je temeljno načelo medijske zakonodaje in s tem tudi novega zakona o medijih »zagotavljanje pravice do celovite obveščenosti ter ohranjanje in spodbujanje medijske raznolikosti«, je prvi in najbolj bistven očitek predlogu zakona, da ne zagotavlja pogojev za celovito obveščenost in medijsko raznolikost.
Da bi bil ta cilj izpolnjen, namreč mediji, ki se na majhnem slovenskem trgu soočajo z odlivom občinstva, krizami in poplavo brezplačnih virov (dez)informacij, potrebujejo bistveno večjo podporo države, kot je predvidena v predlogu.
Ob tem zakonske rešitve ohranjajo projektni način financiranja prek razpisov, o katerih odloča komisija. Kar pa ni ne sistemsko ne vsebinsko nevtralno, čeprav predlagatelj sam v predlogu ugotavlja, da mora biti »poraba javnega denarja v medijih sistemska in vsebinsko kar najbolj nevtralna«.
V društvu novinarjev zato menimo, da predlog ureditve državnih pomoči medijem, kot jih opredeljuje predlog zakona o medijih, ne predstavlja pričakovanega napredka od obstoječe zakonodaje in ne zagotavlja ne medijske ne vsebinske pluralnosti niti ne ohranjanja kakovostnega in etičnega novinarstva. Ministrstvu za kulturo predlagamo, da koncipira dejanske sheme državnih pomoči novinarjem oziroma njihovi produkciji ter zanje zagotovi ustrezna sredstva, kar pomeni vsaj 15 milijonov letno.
Glede na to, da vpis v razvid ne bo več pogoj za opravljanje dejavnosti in torej ne bo več obvezen, se sprašujemo, kakšen smisel ima razširjanje nabora podatkov o lastništvu, če pa bo vpis odvisen od dobre volje medija. Po našem mnenju mora biti vpis v razvid obvezen ali pa vsaj pogoj za dostop do sredstev državnih pomoči. Tudi za medije, ki prejemajo druga javna sredstva, kot so na primer lokalni mediji, mora biti vpis v razvid obvezen. Razvid bo imel smisel, če bo v njem vpisanih 99 % vseh medijev.
Glede na to, da zadnje letno poročilo Evropske komisije o stanju pravne države Slovenijo poziva k dodatnim prizadevanjem za zaščito novinarjev, se sprašujemo tudi, zakaj zakonski predlog ne vzpostavlja zaščitnih ukrepov za zaščito novinarjev, zlasti na spletu.
Društvo predlaga še, da zakon o medijih pripozna samoregulacijski mehanizem in zagotovi finančno podporo delovanju tripartitnega Medijskega sveta za novinarsko etiko, seveda ob vseh varovalkah, ki omogočajo popolno neodvisnost upravljanja in delovanja etičnega telesa. Predlog zakona predlaga regulacijo nekaterih področij, ki izhajajo iz profesionalnih in etičnih pravil novinarskega dela, kot so konflikt interesov, pravica in dolžnost podpisovanja prispevkov, zaščita otrok, ki jih je po mnenju društva novinarjev v izogib prekomernim posegom v svobodo izražanja, bolje prepustiti samoregulaciji. Ob tem pa to samoregulacijo tudi podpreti.
Glede predloga ustanovitve Nacionalnega sveta za medije društvo ugotavlja, da ne potrebujemo novega neprofesionalnega posvetovalnega telesa. Četudi določbe zakona opredeljujejo Nacionalni svet za medije kot neodvisno strokovno telo, pa način njegovega imenovanja tega ne zagotavlja, saj predvideva, da bi člane sveta na predlog vlade imenoval državni zbor, in to z navadno večino, ali drugače: vsakokratna koalicija bi v svet lahko sama imenovala vse člane, s čimer bi bilo to telo izrazito podvrženo vplivu politike. Energija in sredstva naj se usmerijo v direktorat za medije in ne v neprofesionalni svet modrecev.
Društvo se pridružuje pozivom nepridobitnih medijev iz tako imenovanega tretjega medijskega stebra, ministrstvu zato predlagamo, da v predlogu zakona uredi status »nepridobitnega medija posebnega pomena«.