Krčenje mednarodne dopisniške mreže velika napaka

V Društvu novinarjev Slovenije opozarjamo na škodljive odločitve generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Andreja Graha Whatmougha, ki možnosti za racionalizacijo poslovanja in krčenje stroškov vidi v krčenju dopisniške mreže v tujini.

Ukinjanje dopisništev v Berlinu, Rimu, Moskvi in krčenje števila dopisnikov v Bruslju kaže na nerazumevanje pomena RTVS kot javnega medija, ki zagotavlja obveščenost državljanov tudi o dogodkih v tujini.

Morebitno ukinjanje mednarodnih dopisništev je v nasprotju z zakonom o RTVS. Ta v prvi alineji člena, ki opredeljuje javno službo, določa, da javni medij omogoča »zagotavljanje verodostojnih in nepristranskih informativnih oddaj, s katerimi celovito obvešča (…) o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije …«

Če kdaj, se je v zadnjih dveh letih, ko se je svet soočal s pandemijo covida-19 in še bolj zadnje mesece, ko smo priča vojni v Ukrajini, pokazalo, kako lahko dogajanje v tujini vpliva na življenje v Sloveniji. Zato si javnost zasluži biti dobro obveščena o dogajanju v tujini, še več, zasluži si poglobljene informacije iz prve roke, ki ji pomagajo razumeti vzroke in posledice dogajanja.

Svet je resda postal globalna vas, informacije pa lažje dostopne, a hkrati se s tem širi tudi mreža virov dezinformacij. Pokrivanje dogajanja v tujini zgolj po sekundarnih virih ni enako kot imeti dopisnika v državi, dopisnika, ki si tam zgradi mrežo svojih virov, ki je lahko na mestu dogajanja hitreje, kot če bi moral tja vsakič potovati iz Slovenije, ki nenazadnje lažje začuti utrip države in lahko govori z lokalnimi politiki, gospodarstveniki in drugimi državljani.

Utemeljevanje krčenja dopisniške mreže z racionalizacijo stroškov je kratkovidno, saj ne zajema presoje posledic za ugled javnega medija, za njegovo verodostojnost, zaupanje javnosti, posledično pa za gledanost in poslušanost. Padec slednjih pa zagotovo ne pomeni nič dobrega za prihodkovno stran zavoda, ki  bo nižje stroške iz naslova dela bržkone kmalu beležil tudi na račun številnih odhodov novinarjev zaradi okoliščin, v katerih delajo in zaradi katerih tudi stavkajo.

Številni zasebni mediji v Sloveniji so v preteklosti že krčili dopisniške mreže, zato je toliko bolj pomembno, da tu svojo vlogo odigra javna radiotelevizija. Takšni predlogi vodstva javnega medija so objektivno škodljivi, še bolj neprimerni pa med stavko novinarjev, s katero ti opozarjajo tudi na odločitve vodstva, ki spodkopavajo profesionalno integriteto novinarjev in kakovost programa.

POPRAVEK: V besedilu smo prvotno med ukinjenimi dopisništvi navedli tudi Bližnji vzhod. To navedbo smo izbrisali, saj na Bližnjem vzhodu ostaja dopisnica Karmen Švegl.