Do grafike s pomočjo absolventa medicine

Najboljše iz slovenskih medijev na enem mestu. Prisluhnili smo tudi Aljažu Vindišu z Dnevnika in Anuški Delić z Dela. O infografikah na zadnji strani Objektiva in projektu podatkovnega novinarstva na Delu – DeloData.

»Grafika ni samo za bralce, je tudi za novinarje,« je na predstavitvi infografike Dnevnikove rubrike Objektivno dejal Aljaž Vindiš. Poleg omenjene rubrike njeni ustvarjalci od lani delajo tudi še z neobdelanimi podatki in tesneje sodelujejo z novinarji. Njihovo delovanje presega prikazovanje podatkov in prehaja v informacijsko grafiko. Za prikaz podatkov med drugim uporabljajo tabele, grafikone, zemljevide, grafe, diagrame, ilustracije in fotografijo. Javnost je pozitivno sprejela njihovo delo – tako laična kot strokovna. Veliko pohval so prejeli pri najnatančnejši grafiki do zdaj, prikazu delovanja umetnega srca po presaditvi, ki so jo ustvarili s pomočjo absolventa medicine.

»Grafika si mora v časopisu izboriti prostor tako kot novinarji,« meni Vindiš. V dnevnem tisku imajo največ dela s podporno grafiko, ukvarjajo pa se tudi z zgodbami, ki so nekoliko zahtevnejše in se pri njihovi izdelavi pričakuje tesnejše sodelovanje z novinarji ali uredniki. Namen grafike je »ustvarjanje baz podatkov, ki bi lahko dale nekaj več kot le seštevek posameznih projektov,« pravi Vindiš. Opozoril je, da popolna objektivnost ne obstaja, zato morajo biti podatki na voljo bralcem, da jih ti lahko tudi sami raziščejo. Poudaril je tudi, da grafika pripomore k lažjemu in boljšemu razumevanju podatkov, ki jih novinarji dnevno ponujajo javnosti.

Anuška Delić je predstavila projekt podatkovnega novinarstva na časniku Delo – DeloData. Od januarja, ko so začeli s projektom, so grafično podkrepili že marsikateri novinarski prispevek. »Ta proces smo si zastavili tako, da se iz njega učimo,« je začetke opisala Delićeva. »V prvi fazi smo se lotili bolj koristnih stvari, v drugi fazi, ki zdaj poteka, pa se poskušamo usmerjati v to, da začnemo generirati prave podatkovne zgodbe.« Ukvarjali so se z različnimi tematikami – od vpisov na fakultete in volitev do nesreč v gorah. Spremenili so uveljavljeno prakso in nekatere prikaze podatkov preselili s spleta v tisk ter v začetke projekta vključili tudi oblikovalce. Z interaktivnim prikazovanjem podatkov pa so pridobili boljši vpogled v določeno temo. Delićeva v tem vidi lažje obveščanje javnosti. »Preko podatkovnega novinarstva se mediji vračajo k svojemu izvirnemu poslanstvu – ozaveščanju javnosti. Javnost se utaplja v milijonih podatkov in prav mediji so in bi lahko bili tisti filter, ki bi ji te podatke lahko pomagali razumeti. Ni prav, da jih interpretirajo le državni organi,« je zaključila.