Pripombe na predlagane spremembe ZDIJZ

Društvo novinarjev Slovenije (v nadaljevanju DNS) pozdravlja predlagane spremembe zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki razširja krog zavezancev ter povečuje transparentnost in nadzor nad delovanjem državnih organov in poslovnih subjektov v javni lasti. Mediji lahko svojo temeljno funkcijo obveščanja javnosti in nadzora oblasti opravljajo kakovostno in v interesu javnosti le, če imajo dostop do vseh relevantnih informacij. Informacije o poslovanju in denarnih tokovih gospodarskih družb v lasti države in občin so tudi v luči vseh nepravilnosti, nezakonitih in koruptivnih dejanj, ki so jih mediji v zadnjih letih odkrivali, nedvomno v interesu javnosti.

Podpiramo tudi uvedbo testa interesa javnosti glede obsega informacij javnega značaja novih zavezancev, ki ga pri vseh posegih v osebnostne ali druge z ustavo zagotovljene pravice predvideva tudi Kodeks novinarjev Slovenije. V to smer gre tudi praksa evropskega sodišča za človekove pravice, ki zagovarja visoko zaščito družbeno kritičnih komentarjev, četudi dejansko pride do kršitve človekovih pravic. Obseg pravic je potrebno tudi zaradi zaščite zavezancev vnaprej jasno definirati, pustiti pa možnost za pridobitev določenih infromacij zunaj tega obsega, če se izkaže, da za to obstaja izreden javni interes.

Okrepljena transparentnost delovanja podjetij, predvsem tistih, ki so v izključni lasti države, na trgu pa imajo monopolni položaj, je za DNS pomembna iz več razlogov:

– ker po ZDIJZ dejansko ni razloga za neenakopraven položaj med državo kot javno upravo in državo kot njenimi podjetji. Več njih (Dars, Sod) je namreč že zdaj glede na odločbe, ki jih je izdal informacijski pooblaščenec, zavezanih k razkrivanju informacij po veljavni zakonodaji o dostopu do informacij javnega značaja. Spremembo zakonodaje zato podpiramo tudi zaradi odprave sedanjega stanja, ki nekatera podjetja v izključni državni lasti podreja tej zakonodaji, druga pa ne.

– ker bi razširitev zavezancev v ZDIJZ na pravne osebe zasebnega prava v državni lasti pomembno povečala vpogled v klientelistične in druge sporne prakse, do katerih prihaja v teh podjetij. Znano je, da so položaji v podjetjih in pogodbe, sklenjene z njimi, še danes namenjeni tudi nagrajevanju kadrov političnih strank, ki so v določenem trenutku na oblasti. Pri tem so podjetja podrobnejše podatke o teh poslih in zneske do zdaj lahko prikrivala s sklicevanjem na poslovno skrivnost.

– ker je sprememba zakonodaje pripravljena na način, da vendarle ščiti varovanje najobčutljivejših podatkov o teh družbah in se pretežno nanaša na naročila blaga in svetovalne/donatorske pogodbe. Ker so te družbe že do sedaj zagotavljale, da postopke naročanja vodijo na način, ki dejansko ni drugačen od postopkov, ki jih določa ZDIJZ, ne vidimo, zakaj bi jim “prilagoditev” na spremembe zakonodaje sploh lahko predstavljala problem.

Podpiramo tudi vse ostale rešitve iz predloga zakona, ki bodo državljanom in novinarjem olajšale dostop do podatkov, kot sta vzpostavitev uradnega registra zavezancev in centralizirana proaktivna objava določenih javnih podatkov preko centralizacije podatkov o plačilnem prometu.

Kot pozitivno označujemo tudi odločitev zakonodajalca, da je tudi v ZDIJZ posvetil pozornost varovanju avtorskih pravic.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

V Ljubljani, 11. julija 2013