Višji zdravstveni prispevki za samozaposlene

Ministrstvo za kulturo pozivamo, da se aktivno vključi v proces sprejemanja interventnega zakona. Ob tem naj upošteva posebno vlogo, ki jo imajo pri zagotavljanju pravice javnosti do obveščenosti, novinarji.

Društvo novinarjev Slovenije je Ministrstvu za kulturo 4. aprila v vednost poslalo poziv Finančnemu ministrstvu in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v katerem ju pozivamo, da sprejmeta podzakonski akt, ki ga predvideva 13. odstavek 145. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Od pristojnih ministrstev, kot tudi s kulturnega ministrstva nismo prejeli nobenega odgovora. Konec maja 2013 torej še vedno ne moremo izračunati posledic pokojninske reforme na prispevke za pokojninsko zavarovanje za samozaposlene, pa se že napoveduje dvig drugih, tokrat zdravstvenih prispevkov.

Na društvu in sindikatu novinarjev se zavedamo, da samozaposleni v zdravstveno blagajno plačujejo manj kot redno zaposleni s primerljivimi dohodki, vendar pa imajo iz naslova zdravstvenega zavarovanja tudi manj pravic. Samozaposleni, ki so v isti osebi delojemalci in delodajalci, lahko bolniško nadomestilo v breme zdravstvene blagajne uveljavljajo šele po 30 dneh, kar v praksi pomeni, da v prvih 30 dneh ne morejo delati, torej tudi ne ustvarjati dohodka, iz katerega bi si lahko plačali bolniško nadomestilo.

Opozarjamo, da nezaposlovanje novinarjev in delo prek začasnih pogodb in novinarskih s.p.-jev postaja sistemska praksa medijskih delodajalcev. Tiskani mediji so že nekajkrat zmanjšali proračune za zunanje sodelavce, zato so številni izgubili delo. Tudi na RTV Slovenija se obeta 30-odstotno znižanje proračunov za zunanje sodelavce po uredništvih. Število samostojnih novinarjev je od leta 2010 s 393 padlo na 228, od tega ima skoraj polovica letne dohodke nižje od 5000 evrov, povprečni dohodek samostojnih novinarjev v letu 2011 pa je znašal 12.800 evrov bruto. Polovica vseh samostojnih novinarjev si ne plačuje prispevkov za socialno varnost. Večina “svobodnjakov” podpisuje tako imenovane “grabežljive” pogodbe, s katerimi za enkraten znesek odprodajo vse svoje avtorske pravice. Mednarodna zveza novinarjev je zato že začela kampanjo za pravične pogodbe.

Večina samostojnih novinarjev komaj plačuje prispevke za socialno varnost, bremena povišanja prispevkov ne bodo prevzeli naročniki dela, ki jih zanima le nižanje stroškov, ampak novinarji sami. Novinarji so večinoma v odvisnih razmerjih in bi si namesto samostojnega statusa želeli redne zaposlitve, kar izpričujejo tudi številne tožbe za odvisno razmerje, ki jih sprožajo novinarji. Država problem nezaposlenosti rešuje s spodbujanjem samozaposlovanja, samozaposlene hkrati obtožuje izigravanja sistema in sive ekonomije, ob tem pa ne upošteva, da je večina novinarjev v status prisiljena, da je to skupina, ki v največji meri prevzema bremena splošne in panožne krize, ob tem pa ji dodatne obremenitve v obliki povišanja davkov (cedularni davek normirancem z nižjimi prihodki povečuje davčno obremenitev) in prispevkov nalaga država. Zaradi vsega navedenega menimo, da bi morali biti iz napovedanega povišanja zdravstvenih prispevkov izvzeti vsaj tisti samozaposleni, katerih dohodki iz dejavnosti komaj omogočajo ohranjanje dejavnosti.

Ministrstvo za kulturo pozivamo, da se nemudoma vključi v pogajanja z Ministrstvom za zdravje, z namenom razjasnitve napovedanih novih ukrepov in njihovih posledic, ter s ciljem, da se samozaposlenim zdravstveni prispevki povišajo primerno dohodkovni moči posameznika, da se jim zagotovi zaposlenim primerljive pravice do nadomestila v času bolniške odsotnosti in da se iz povišanja izvzame tiste samozaposlene, katerih dohodki iz dejavnosti komaj zagotavljajo osebno preživetje in ohranjanje dejavnosti.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije