Festivalski blog: Z dialogom naprej

Pridružil bi se kolegu Fredericku Bakerju, ki je odlično povzel smisel prvega pravega slovenskega medijskega festivala, da namreč ponuja prostor, kjer se različni mediji srečujejo in pogovarjajo med seboj. Prav to interakcijo med mediji samimi s(m)o dolgo pozabljali, odvračali, čeprav se je s pojavom interneta nezaustavljivo pognala v tek in začela spreminjati vse medije. Delili smo se na televizijce, radijce, pisce, fotoreporterje, a v dobi novih medijev se od nas pričakuje, da imamo vsaj osnovno znanje o vseh teh področjih. Le kako drugače ga pridobiti kot s podobnimi srečanji, kjer lahko vsaka sfera predstavi svoje aktualne dosežke in probleme ter jih v dialogu s kolegi tudi teoretsko preizkusi in potrdi ali ovrže?

Velik premik naprej tega festivala je torej prav dialog med mediji, novinarji in tudi nenovinarji, saj se prav v dialoški smeri pod vplivom novih medijev spreminja celotna medijska sfera. Večkrat smo na festivalu slišali, da je ključni premik v medijski sferi na strani uporabnikov, ki jih ne moremo več »podcenjujoče« imenovati bralci, gledalci in poslušalci, ampak se sami vedno bolj spreminjajo v pisce, ustvarjalce in aktiviste. Edino logično mora torej slediti, da se tudi novinarji znamo spremeniti v publiko samo, in znamo prisluhniti svojemu donedavno pasivnemu občinstvu. Zato pa moramo skorajda nujno obvladati nova orodja, ki jih za večsmerno komunikacijo, ki je bila še pred kratkim v medijih nepredstavljiva, ponuja internet.

Nujen je torej pogled tudi izven svoje omejene novinarske sfere in naslonitev na znanja, ki se niso razvila na uredništvih, novinarskih šolah in cehovskih združenjih, ampak so jih razvili ljudje, ki so sredi novomedijskega dogajanja. Prav teh glasov je bilo na Naprej 2012 letos slišati veliko in bili so zelo glasni in upam, da tudi slišani. Tako je na primer slovenski forum Slo-tech, letos vsekakor upravičeno vključen v primere dobre novinarske prakse, moral vsem resnim medijem v brk pobiti tezo o nebranosti dolgih tekstov na spletu. Kar 60 tisoč ljudi je povprečno eno uro bralo 75 tisoč besed dolg prispevek Primoža Brataniča o varnosti slovenskih mobilnih omrežij. Ilustrator Ciril Horjak nas je spomnil o pomembnosti humorja in umetnosti za učinkovito politično kritiko. Vuk Čosić nas je opozarjal, da moramo sestopiti s svojega piedestala izključnih posredovalcev družbene realnosti in stopiti v dialog s svojimi bralci in gledalci, ki to več niso, ampak so naši sogovorniki.

Žiga Brdnik je obiskovalec prvega medijskega festivala Naprej.

Če se bo takšna praksa nadaljevala, se bo smer slovenskih medijev gotovo obrnila naprej …