Kampanja #zaobSTAnek vlade ne odvezuje od njenih obveznosti

Tiskovna konferenca ob vstopu v zadnji teden kampanje #zaobSTAnek

Ljubljana, 25. maja 2021

PETRA LESJAK TUŠEK

Po tretjem maju, dnevu svobode medijev, ob katerem smo se zbrali pred Slovensko tiskovno agencijo v podporo njenemu obstoju in novinarskim kolegom, ko smo se zavzeli za obstanek, kot smo tudi poimenovali donacijsko kampanjo, prehajamo v zadnji teden zbiranja donacij, katerega cilj je preprečiti propad STA-ja kot stebra neodvisnega, profesionalnega novinarstva v Sloveniji.

Doslej smo, ste prek sms sporočil na 1919 s STA1 ali STA5 in z donacijami, nakazanimi neposredno na posebni račun DNS, odprt v ta namen, zbrali skoraj četrt milijona evrov – natančneje 246.300 evrov.

Večina denarja je za zdaj zbranega s sms sporočili prek mobilnih telefonov (prek štirih operaterjev – Telekoma, A1, Telemacha in T-2), in sicer nekje slabi dve tretjini donacij (okoli 156 tisoč evrov), ostalo pa smo v različnih, poljubnih, višjih zneskih najrazličnejših vrednosti prejeli na račun Društva novinarjev Slovenije. Zneski so informativni na podlagi vmesnih podatkov operaterjev, tako da povsem natančno številko bomo imeli res ob koncu kampanje, ki se bo iztekla 31. maja.

Ocenjujemo, da smo s pomočjo prijateljev STA – kot smo poimenovali v osnovi že pobudnike in nadalje pa podpornike te precedenčne družbeno odgovorne akcije oziroma re-akcije – zbrali pomemben znesek, ki ima vsekakor tudi širše družbeno pomembno sporočilo in je v prvi vrsti namenjen podpori in pomoči STA-ju, a je hkrati bistveno več kot to.

STA, s tem pa slovensko profesionalno novinarstvo v najširšem možnem smislu – mora obstati ne glede na spodkopavanja in za njegov obstanek se bomo borili tudi v še bolj zaostrenih in proti medijem še nadalje naperjenih pogojih in okoliščinah. Taka donacijska kampanja za medij je bila še nedavno nepredstavljiva in nezamisljiva. Seveda ne more biti nadomestek, s katerim bi vlado odvezali od plačila obveznosti in dovolili opuščanje njenih zakonsko določenih zavez, a hkrati je, kot smo ocenili tudi ob več pobudah, bila edina in nujna akcija, h kateri smo se čutili zavezani pristopiti. Zadovoljni smo, ponosni smo, da nas in vas je toliko, ki ste prepoznali kampanjo za obstanek tudi kot svojo zavezo, osebno in družbeno odgovornost, ki jo s tem izrekate.

Naj se na tem mestu najprej zahvalimo vsem, ki ste prepoznali pomen in ste bili pripravljeni donirati za STA, pa tudi vsem medijem in novinarjem za izjemno podporo – ni nepomembno, da se je prav pri tej akciji odrazila tudi novinarska kolegialnost in solidarnost, ki vendarle je dovolj čvrsta ne glede na vse.

A brez zaslombe javnosti, ljudi, ki so, ste podprli obstanek Slovenske tiskovne agencije, seveda ne bi uspeli – prav v imenu javnosti in za javnost delujemo in ne za kake zasebne interese, zato še toliko bolj z zadovoljstvom ugotavljamo, da ima tako delovanje tudi zaslombo v družbi, med ljudmi. Hvala vsem, tudi za zaupanje, ki nikoli ni samoumevno.

Donacije so še nadalje dobrodošle, cilj je, da jih do naslednjega ponedeljka sklenemo še z višjim izkupičkom, ki bo v celoti namenjen za plače okoli sto zaposlenim na STA. Vse podrobnosti glede donacij so še naprej na spletni strani zaobstanek.si. SMS STA5 mislim, da se je že dodobra oprijel – in veseli bomo, če boste do izteka kampanje še pripravljeni kakega dodati, da bi STA lahko predali čim več za premostitev težke finančne situacije, iz te namreč še vedno ni videti izhoda, saj je več kot očitno, da Ukom oziroma vlada ne namerava izpolniti svojih zakonskih obveznosti ne glede na vse pozive, tudi širše, mednarodne civilne in politične javnosti.

Kot ste lahko sami spremljali, je donacijsko kampanjo kar hitro začela spremljati diskreditacijska kampanja, kar seveda ni bilo nepričakovano, nasprotno, bilo je predvidljivo. V tej luči bi želela  poudariti, da je naša akcija transparentna in poštena, da pa nikakor ne bomo razkrivali in zlorabljali zaupanja donatorjev, ki so se odločili podpreti STA – kdor je želel, se je lahko sam izpostavil tudi javno, kdor želi ostati anonimen donator, to tudi zagotovo bo – za varovanje teh podatkov jamčimo in bomo jamčili ne glede na provokacije in podtikanja. Gre hkrati za civilno družbeno akcijo, v kateri donirajo predvsem ljudje prek sms-jev in seveda identiteta do velike mere niti nam ni znana. Lahko samo ugotovimo, da je več kot očitno dovolj ljudi, ki jim ni vseeno, kakšne informacije jim mediji zagotavljamo, in ki STAvijo na verodostojnost in ne na konstrukte in laži neke vzporedne medijske mašinerije.

Že prejšnji teden smo pozvali tudi družbeno odgovorna podjetja, da se pridružijo in donirajo – posebej za podjetja, ki jih sicer ne moremo nagovarjati neposredno, lahko pa apeliramo na odgovornost – je tudi dostopna neke vrste donacijska prošnja na spletni strani zaobstanek.si. z vsemi pojasnili o pomenu donacije, da se tako olajša oziroma omogoči nakazilo.

Naj dodam, da je višina zbranih sredstev toliko bolj pomembna tudi zato, ker lahko spremljamo sistematične in usmerjane napade na verodostojne in kritične medije. Ob tem, ko zbiramo denar za STA, se že odražajo potrebne po zaščiti in zaslombi in pomoči drugim medijem – Radiu Študent na primer, ki je na udaru, potem ko mu je komisija pri ministrstvu za kulturo zavrnila projekt in s tem odrezala od pomembnega vira, ali recimo radiev s statusom posebnega pomena, kot je Koroški radio Slovenj Gradec, ki je prav tako ostal brez virov – že zdaj, ko še vedno nimamo vpogleda v celoten razrez razdelitve 2,6 milijona evrov iz medijskega sklada – lahko ugotovimo, da bodo informativni programi močno okrnjeni in s tem komercializacija neizbežna – gotovo pa za koga vprašljiv obstanek, kar je toliko bolj skrb vzbujajoče v lokalnih okoljih oziroma tudi za specifične javnosti. Seveda je položaj STA-ja tu tako specifičen, da smo se v tem primeru odločili za skupno kampanjo – saj je vendarle STA izhodišče in servis vsem medijem. Nas pa absolutno skrbi tudi za položaj vrste medijev in bomo v bližnji prihodnosti, ko bo znano tudi, kdo točno je dobil sredstva in kako to menda prispeva k večji pluralizaciji, ne samo izgubil, temveč dobil podporo, tudi reagirali. Prepričani smo, da tudi pri tem ne bomo ostali sami.

Ocenjujemo, da je pritiskov na medije in novinarje prav v povezavi s STA še več, vsekakor preveč – kažejo se tako s pošiljanjem inšpekcij kot ne nazadnje s specialnimi obiski policije – ne oporekamo, da vsak opravi svoje delo in vlogo, da jo tudi mora po dolžnosti in odgovorno opraviti, hkrati pa se sprašujemo, če je res prvi problem, ki terja preiskave, en oglas v časopisu.

STA bo svoj 30. jubilej dočakala tudi s pomočjo zbranih donacij, kar seveda je nekakšno žalostno hipno olajšanje, a hkrati žal brutalno realno stanje. Ob tej priložnosti napovedujemo, da bomo iz Društva novinarjev Slovenije predsedniku Borutu Pahorju podali predlog za državno odlikovanje STA ob tej pomembni obletnici agencije. V upravnem odboru namreč menimo in smo presodili, da je tak predlog več kot utemeljen z vrsto neizpodbitnimi dejstvi in tudi glede na vlogo in pomen tiskovne agencije v republiki Sloveniji – tudi z vidika državotvornosti, če hočete, vsekakor pa v smislu izgradnje sodobnega demokratičnega medijskega prostora, ki je zdaj očitno pred popolno razgradnjo. Naj bo ta predlog tudi poziv k premisleku, kako pomembno je ovrednotiti in ceniti kakovostni medij in ga tudi primerno iz – poSTAviti. Odlikovati STA, ki delo še naprej opravlja z odliko, bi bilo nedvomno dostojno in verodostojno in izraz smeri, v kateri medijski prostor mora nadaljevati in obSTAti.

Zagotoviti javno financiranje pa je tako ali tako minimum pred obletnico – tu ni česa dodati – sramotno je, da je treba terjati plačilo javne službe po sodni poti. Pri tem pa tudi pozivamo sodišče, naj o izvršbi odloči hitro. Časovna komponenta odločanja je tu ključna, vsebina pa glede na dejstva neizpodbitna – STA-ju je treba nemudoma poplačati dolgove in zagotoviti vire za obstanek.

In to je nesporna dolžnost vlade, pa katerekoli že.

ALENKA POTOČNIK

V imenu Sindikata novinarjev STA in Sindikata novinarjev Slovenije hvala za vašo podporo pri kampanji Za obSTAnek. Hvala, ker ste bili glas prijateljev STA in ste razširili informacije o pomenu STA, o finančni stiski in pritiskih, ki jih je deležna avtonomnost in neodvisnost dela novinarjev na STA. Hvala tudi vsem, ki ste donirali in dali glas za obSTAnek STA.

Naloga sindikata je, da zastopa zaposlene v socialnem dialogu z delodajalcem, brani pravice zaposlenih. Situacija, v kateri smo od lanske jeseni na STA, pa je tudi za sindikat nekaj povsem novega, saj socialni dialog v hiši poteka zgledno. Za pravice zaposlenih, tudi za varstvo pri delu je odlično poskrbljeno, naša stalna, a za zdaj neuspešna so le prizadevanja za uskladitev plač zaposlenih. Od leta 2010 so bile namreč plače usklajene le enkrat, in sicer leta 2017 v višini enega odstotka. Plače glede na povprečje v medijski dejavnosti niso visoke, vendar pa so bile vsa ta leta redne, delovno okolje vzpodbudno, omogočalo je pridobivanje novih znanj in poklicno napredovanje, razvoj.

Krivda za neusklajevanje plač pa ni na strani vodstva družbe, ampak na strani ustanovitelja, ki že leta nezadostno financira z zakonom o STA določeno javno službo.

Kaj lahko sploh naredi sindikat novinarjev in kaj je doslej že naredil, da bi rešil ta nemogoč položaj, v katerem je okoli 100 sodelavcev STA?

Sindikat v vsakem trenutku nudi podporo in pravne nasvete zaposlenim, poziva vlado, da izpolni z zakoni predpisane obveznost do STA, naznanil je sum zlorabe položaja, ko Ukom ni izpolnjeval pogodbene obveznosti financiranja javne službe STA za lani. Z ustanoviteljem pač ni socialnega dialoga in sindikat je glede tega v popolnoma novem položaju, ko mu ne preostane veliko manevrskega prostora za konkretne aktivnosti.

V primeru STA je potreben tudi razmislek o prijavi mobinga. Ker ne gre za običajen mobing znotraj družbe, torej mobing delodajalca do zaposlenih, pravne oz. sodne prakse ni. Po mnenju več pravnikov vlada in Ukom grobo posegata v dostojanstvo in varnost slehernega zaposlenega na STA že kar nekaj mesecev. Pri tem velja opozoriti, da tukaj vlada in Ukom nastopata s pozicije moči. Posledično so sodelavci STA izgoreli, več je dolgotrajnih bolniških odsotnosti, številni so poiskali varnejše delovno okolje.

Kljub temu da gre za zunanje pritiske na celotno organizacijo, torej pritisk ustanovitelja na STA, bi lahko govorili o mobingu, saj je prisotnih kar nekaj značilnosti mobinga: neravnovesje moči, širjenje neresničnih informacij, finančno izčrpavanje, grožnje, nalaganje nesmiselnih nalog …

Izvajanje javne službe je tako za zaposlene še dodaten izziv, ob kadrovsko skromnejši zasedbi jo namreč še vedno izvajamo sedem dni na teden, poleg tega pa je zdaj še toliko bolj nujna vpetost zaposlenih v tržne projekte, ki so trenutno edini zagotovljeni vir financiranja.

Sredstva iz donacijske kampanje Za obSTAnek bodo vsaj za nekaj mesecev zagotovila izplačila plač in tudi regresa za letni dopust. A to ni dolgoročna rešitev. STA ima z zakoni zagotovljeno financiranje javne službe in prizadevanja prijateljev STA, da bi pomagali premostiti to finančno negotovost, vlade ne odvezujejo od njenih obveznosti financiranja.

MOJCA ZORKO

Naj se na začetku še sama v imenu STA-jevcev res zahvalim za danes izrečeno zaupanje predsednici društva Petri Lesjak Tušek, kolegom iz DNS in prijateljem STA. In seveda hvala za vse donacije – za tiste, ki so že in tiste, ki še bodo oddane, pa tudi za spodbudne besede, ker ste se poSTAvili za nas, za to, kar je prav. Nekateri ste se izpoSTAvili, zaSTAvili za nas svojo besedo, svojo integriteto, drugi nam pomagate s tiho donacijo. Vsaka pomoč se je globoko usedla v srca STA-jevcev in v imenu vseh nas globoka hvala.

Večkrat smo že izpostavili in nič narobe, če še enkrat, da bomo delali in se trudili še naprej po najboljših močeh. Nekaj sodelavcev nas je žal zapustilo in smo se morali opreti tudi na mlade moči, ampak kljub temu velik del jedra ekipe ostaja in dajemo vsak dan od sebe vse, kar lahko, da dostavimo javnosti in medijem kakovosten in verodostojen novičarski servis.

Ni nam pa lahko. Težko je delati v tako negotovih razmerah, ko v bistvu niti ne vemo točno, kakšne namene ima naš družbenik z nami. Nas pa ta podpora javnosti, ki jo doživljamo te dni, vsak dan opogumlja, da opravimo javno službo, ki ni plačana že več kot 140 dni.

Verjamemo tudi, da si bomo pravico izborili na sodišču, nas pa skrbijo dolgi postopki. Kot veste, je vladna stran po tistem, ko je zavrnila mirno rešitev spora, vložila še ugovor na izvršbo, s čimer se je zdaj postopek spremenil v pravdnega – to je tisti sklep o razveljavitvi izvršbe, ki ga Ukom komunicira, torej tako se temu reče, ne gre pa za kakršnokoli odločitev ali zavrnitev izvršbe še, postopek je pač tak in mi moramo sodišču zaupati. Kar se nas tiče, zakon ne bi mogel bit bolj jasen. Država mora to javno službo, ki jo nedvomno opravljamo, plačati, po teh istih zakonih je nenazadnje plačala zahtevke za lani, in s tem priznala legitimnost pravne podlage in to je to. Ostajamo optimisti in upamo na najboljše.

Tudi delovna inšpekcija, ki je v hišo prišla le teden dni po predlogu vlade, ni odkrila kakšnih večjih nepravilnosti. STA je morala le poskrbeti za evidenco delovnega časa za štiri samostojne novinarje, kar je naredila, dobila je opomin in 30 evrov globe. Drugih nepravilnosti pa inšpekcija ni našla.

Pojavljale so se tudi manipulacije glede našega poslovanja – zadnje letno poročilo STA je že v državnem zboru, predlagam, da si ga pogledate. Obravnavala ga je tudi že komisija DS, kmalu ga bo tudi torej pristojni odbor DZ.

Na družbenih omrežjih je bilo sicer mogoče prebrati kar nekaj zavajanj.

Recimo, da se bo darovalcem sms odslej vsak mesec po 5 eur trgalo, kar je popolna neumnost, pa tista klasična, da se seveda zbira za visoko plačo direktorja. Ne, zbira se za plače vseh, ki delamo na STA, predvsem pa se zbira za obSTAnek neodvisne STA.

Slišati je bilo tudi očitek, češ da če imamo denar za kampanjo in oglase, zakaj zbiramo za plače. Naj bom zelo jasna: za kampanjo STA ni dala niti evra. Kampanjo so oblikovali in podprli njeno distribucijo prijatelji STA, vodi jo društvo novinarjev. Tako je kampanja tudi sploh nastala: društvo je povezalo več pobud, ki so vzniknile tedaj samodejno iz neke nemoči, ko so ljudje želeli pomagati. In to je to.

Deležni smo bili seveda tudi nekaj groženj, za katere smo se odločili, da jih bomo dosledno prijavljali pristojnim.

In še ključno: Nekateri so v visoki odzivnosti javnosti videli argument za to, da vladi ni treba plačevati javne službe STA, saj jo lahko plačuje javnost neposredno. Predsednica je že povedala, da ta kampanja v ničemer ne odvezuje vlade, da plača znesek, ki ga po zakonu mora. In tudi prav je, da javno službo, ki jo STA – še enkrat povem – nedvomno izvaja, plačuje država. V ta namen so nenazadnje sredstva rezervirana na proračunski postavki pri Ukomu in nobenega zakonskega razloga torej ni, da bi se financiranje javne službe STA ukinilo.