Konec oktobra 2021 je Urad Vlade RS za komuniciranje (Ukom) generalnemu direktorju RTV Slovenija, direktorjema radia in televizije ter predsedniku programskega sveta poslal prvo analizo poročanja RTVS, temu pa so decembra sledile redne objave analiz na spletni strani Ukoma. V zapisih so pogoste ocene o enostranskem poročanju in prikazovanju družbeno-političnega dogajanja ter priporočila o tem, koga bi novinar v prispevek še lahko vključil, kaj bi še lahko vprašal, povedal, kako naj bi RTV poročal.
»Navajajo tudi, kaj vse so RTV, mediji RTV, novinarji in uredniki (namerno) zamolčali. V zapisih urada ni mogoče zaznati iskrene želje po odzivanju na morebitne napake, nedoslednosti ali nekorektnosti novinarskih prispevkov, pač pa je ravno nasprotno zelo jasno izraženo nezadovoljstvo s tistimi vsebinami, ki odražajo za vlado morda neprijetno realnost,« je v izjavi zapisal Aktiv novinarjev Radia Slovenija. Izjavo so podprli Društvo novinarjev Slovenije, Aktiv novinarjev Informativnega programa TV Slovenija, Aktiv MMC, Aktiv novinarjev Radia Maribor, Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija, Sindikat novinarjev Slovenije, Katedra za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje, UL FDV.
»Takšno postopanje urada razumemo kot grobo in nedopustno poseganje v neodvisnost novinarskega in uredniškega dela, ki temelji na programskih standardih RTV Slovenija, Kodeksu novinarjev Slovenije ter Poklicnih merilih in načelih novinarske etike RTV Slovenija, širši okvir našega delovanja pa seveda določa zakonodaja (zakon o medijih, zakon o RTV, ustava …),« so dodali. Ukom je za enega izmed slovenskih medijev dejal, da je osnova njihovih analiz kodeks novinarjev, aktiv novinarjev Radia Slovenija pa je to obrazložitev v skupni izjavi označil za »grozljivo zlorabo dokumenta, ki je aksiom kakovostnega novinarskega in uredniškega dela«.
»Podpisniki obsojamo paralelne načine pritiska na delo novinarjev in uredništev, Ukom ni pristojen ocenjevati njihovega dela, javni zavod RTV Slovenija pa ima jasno zakonsko opredeljene mehanizme regulacije in samoregulacije. Ukom z “analizami poročanja RTV Slovenija” na uradnih vladnih straneh posega v temelje svobode medijev, brez katerih v družbi ni mogoče kritično misliti in razpravljati o skupnih problemih,« so v pozivu k prenehanju s pritiski na novinarje RTV zapisali v Društvu novinarjev Slovenije in opozorili, da si vladni urad »prisvaja pooblastila, za katera nima zakonske podlage«. Tudi vodstvo RTVS so pozvali, naj se pritiskom zoperstavi. Poziv so znova podprli Sindikat novinarjev Slovenije, Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija, Aktiv MMC, Katedra za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Po shodu v podporo Ukrajini začetek marca, ki ga je RTVS prenašala v živo, je direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija vodilnim na RTVS in predsedniku programskega sveta javne radiotelevizije poslal tudi javno pismo, v katerem je napadel nekatere novinarje RTVS. »V času po brutalnem napadu Rusije na Ukrajino smo v vašem mediju pogosto priča prispevkom in izjavam, iz katerih je moč sklepati, da so novinarji vaše hiše v tem spopadu izrazito na strani ruskih okupacijskih sil. To je skrajno neetično, saj je v pričujočem konfliktu povsem jasno, kdo je žrtev in kdo tisti, ki izvaja agresijo,« je zapisal Urbanija in pri tem izpostavil prispevka avtorjev Edvarda Žitnika in Borisa Vaseva.
Ukomove analize so obsodili tudi na Mirovnem inštitutu in vladni urad za komuniciranje pozvali, »naj preneha s pritiski na javne medijske hiše in začne opravljati le tiste zadolžitve, ki so v pristojnosti in opisu nalog urada«.