Spremljanje napadov – od fizičnega nasilja, groženj in sramotenja, do spletnega nadlegovanja in sistemskih pritiskov

Novice

Spremljanje napadov - od fizičnega nasilja, groženj in sramotenja, do spletnega nadlegovanja in sistemskih pritiskov

Foto: Srdjan Živulović

Društvo novinarjev Slovenije objavlja poročilo o spremljanju napadov na novinarje v obdobju od 2018 do konca 2020. Ugotovitve spremljanja napadov smo javno predstavili 10. decembra 2020. Predstavitev si lahko ogledate na društvenem Youtube kanalu. Predstavljamo tudi priporočila za izboljšanje zaščite novinarjev in nevladnih organizacij, ki jih je pripravila Odvetniška pisarna Zakonjšek, strokovna partnerica pri projektu.

Po dvoletnem spremljanju napadov na novinarje ugotavljamo, da je tako sistemsko okolje kot politično in javno razpoloženje do novinarskega dela vse bolj sovražno in omejujoče. Spletno nadlegovanje in napadi na novinarje – med drugim grožnje, žalitve in napadi na ugled – se čedalje pogosteje uporabljajo kot orodje za utišanje novinarjev in zmanjšanje njihove verodostojnosti v javnem prostoru. Najbolj na udaru so preiskovalni in televizijski novinarji, novinarji notranjepolitičnih redakcij in posebej novinarke. Razpon napadov je velik. Priča smo bili fizičnim obračunom, poškodovanju lastnine, nadlegovanju na ulicah, grožnjam in ogromnemu številu verbalnih napadov v spletnem okolju. Izredno zaskrbljujoči so napadi s političnega vrha in v medijih blizu SDS, kar skupaj s sistemskimi spremembami ustvarja izredno negativno okolje za novinarsko delo. Ženske so tudi v Sloveniji pogosteje tarče spletnega nadlegovanja, to nadlegovanje je bolj osebno, grobo, seksistično in šovinistično, žalitve se nanašajo na fizični videz novinark, najpogosteje jih storilci zmerjajo s prostitutkami.

Če se v primeru resnih groženj in napadov v fizičnem okolju mediji in novinarji še odločijo za prijavo policiji, pa so prijave precej manj pogoste pri spletnem nadlegovanju. Novinarji so večkrat prijavili grožnje, žalitev pa ne. Novinarji napade večinoma ignorirajo, razvili so številne strategija izogibanja, ki vključujejo zmanjšanje pozornosti in prisotnosti na družbenih medijih ali opuščanje komunikacije z bralci, poslušalci in gledalci, samocenzuro oziroma prilagoditev poročanja ter opuščanje novinarskega poklica. Policija prijav spletnega nadlegovanja ne obravnava resno, tožilstvo pa storilcev praviloma ne preganja. Novinarji so pri odzivih na napad prepuščeni sami sebi. Mediji nimajo vzpostavljenih prijavnih točk oziroma oseb, na katere se novinarji v primeru napada lahko obrnejo in protokolov za odzivanje in nudenje pomoči.

V sklopu projekta smo zato izvedli delavnice, pripravili navodila za pravni in komunikacijski odziv na napade ter prevedli protokol za uredništva. Vse zato, da bi novinarje opolnomočili pri obrambi in soočanju z napadi. S temi aktivnostmi bomo nadaljevali v naslednji fazi projekta in v letu 2021 vzpostavili spletno platformo za prijavo napadov na novinarje.

Ob zaključku projekta in na podlagi ugotovljenega priporočamo izobraževanje, vzpostavitev podpornega sistema in prijavnih mehanizmov, proaktivno vlogo delodajalcev in uredništev pri nudenju pomoči in odzivanju na napade, spremljanje in vzpostavitev baze podatkov napadov, povezovanje in izobraževanje zunanjih deležnikov za sistemski odziv ter zagotovitev financiranja učinkovitega odzivanja na napade.

Napade smo spremljali v sklopuu projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, ki ga sofinancira NEF – Mreža evropskih fundacij v sklopu iniciative Civitates. Projekt naslavlja grožnje in izzive za uresničevanje nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji s krepitvijo njihovih zmožnosti za odgovore na grožnje in izzive ter za pridobivanje javne podpore. Napade na nevladne organizacije je spremljal Mirovni inštitut. Tretji partner projekta, spletni medij Pod črto, je raziskoval medijsko lastništvo.