Akt o svobodi medijev je dobra novica iz Bruslja

V Društvu novinarjev Slovenije smo skupaj z drugimi evropskimi organizacijami s področja medijev in svobode izražanja že leta 2014 sodelovali pri zbiranju podpisov državljanov v okviru evropske državljanske pobude, s katero smo želeli Evropsko komisijo vzpodbuditi k sprejemu evropske medijske zakonodaje. Od takrat so se razmere v številnih državah, tudi Sloveniji, bistveno poslabšale, komisija pa ob tem ni imela vzvodov za ukrepanje. V društvu novinarjev seveda pozdravljamo, da se je komisija odločila, da končno vzpostavi minimalne standarde zaščite medijske pluralnosti, novinarske neodvisnosti in javnih medijev, česar se je do sedaj vztrajno izogibala.

Kot pozitivne ocenjujemo varovalke za zaščito uredniške neodvisnosti za vse medije, določbe, ki zahtevajo neodvisnost javnih medijev in predvsem njihovo stabilno financiranje, prepoznavajo pomembnost zaščite novinarskih virov ter zaščito novinarjev pred prisluškovanjem in drugimi oblikami nadzora, ki jih omogočajo nove tehnologije. Precej pa smo razočarani nad pomanjkanjem ambicioznosti in jasnega jezika glede ključnih področij, ki sta bistveni za medijsko svobodo – to sta transparentnost in koncentracija lastništva.

Glede prenosa v slovensko zakonodajo pa ugotavljamo, da ne glede na to, da je naša medijska zakonodaja zastarela in luknjičava, večino mehanizmov, ki jih uvaja akt o svobodi medijev, že imamo. Kljub temu smo bili priča skorajšnjemu uničenju STA in sedaj nadaljevanju tega političnega napada na RTV Slovenija. Skoraj gotovo je, da nova evropska zakonodaja ne bo omogočala intervencije v takšnih primerih, ki bi v realnem času in na terenu lahko spremenila situacijo.

Eno od ključnih vprašanj je gotovo nadzor, ki ga bo izvajal nov Evropski odbor za medijske storitve, ki bo regulacijo z avdiovizualnih sedaj razširil na vse medije. Evropski izdajatelji medijev se tej regulaciji močno upirajo. Vemo, da so bili regulator na področju konkurence, ministrstvo za kulturo z medijskim inšpektorjem, kot tudi AKOS do sedaj precej neuspešni pri ustavljanju potez, ki so nedvomno zmanjšale vsebinsko raznolikost slovenskih medijev. Vprašanje je, ali bo nov evropski regulator bolj uspešen, dejstvo pa je, da je vztrajanje komisije pri sprejemu medijske zakonodaje jasno sporočilo, da je zagotavljanje in nadzor nad medijsko svobodo za Evropo pomembno in visoko na njeni agendi.

Društvo novinarjev bo v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji organiziralo pogovor o vsebini Akta o svobodi medijev in posledicah njegovega sprejema. K razpravi smo povabili ministrstvo za kulturo, domače medijske strokovnjake, direktorico Evropske zveze novinarjev, pridružil pa se nam bo tudi predstavnik Evropske komisije.

Vabljeni v Cukrarna bar v Ljubljani v torek, 11. oktobra 2022. Začnemo ob 17. uri.