Čestitamo čuvajem 2020!

Društvo novinarjev Slovenije je danes razglasilo novinarske nagrade Čuvaj/Watchdog.

Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva prejme

Jožica Grgič, Delo.

Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2020 prejmejo:

Špela Kuralt, Delo, Zarja Muršič, Radio Študent, Janko Petrovec, Televizija Slovenija in Boštjan Videmšek.

Nagradi za izjemne dosežke v novinarski fotografiji prejmeta:

za posamično fotografijo Gašper Lešnik, za reportažo Voranc Vogel, Delo.

Debitantski nagradi za dosežke mladih novinarjev, ki so v poklicu manj kot pet let, prejmeta:

Katarina Bulatović, Oštro in Tadej Grešovnik, POP TV.

Pohvale

Pohvalo porote za izstopajoči novinarski dosežek 2020 prejmejo:

Sodelavci Vala 202, Radio Slovenija.

Pohvalo porote s področja novinarske fotografije prejmejo Robert Balen, Večer, Voranc Vogel, Delo in Matjaž Rušt za reportažo.  

 Obrazložitev nagrad

JOŽICA GRGIČ, Delo

V slabih štirih desetletjih poklicne poti sodi med vodilna imena slovenskega novinarstva. Dejstva so zanjo bolj sveta od papeža. Vendar dejstva sama po sebi niso vredna veliko, če niso vpeta v družbene, politične, kulturne, ekonomske ali zgodovinske kontekste. Dogodke in fenomene razume v širokem kontekstu. Tudi če se nekaj zgodi v Sloveniji, ima to mednarodni okvir. V komentatorskih žanrih je razumevanje dejstev prepletala z državljanskim in publicističnim pogumom. Če je leta 1985 zrušila tabu, ki je dostojanstvenikom RKC onemogočal vstop v javni prostor, je nekaj desetletij pozneje opozarjala na mizoginijo vplivnih in močnih osebnosti. Njen komentatorski slog je razpoznaven: poglobljen, tudi oster, vendar nežaljiv. In če smo pri žanrih: njeno poročilo je zgodba. Esej na zadnji strani Sobotne priloge je zgodba. Intervju je zgodba. Četudi se je relativno veliko ukvarjala z verskimi skupnostmi, je univerzalna novinarka. Nabor tem, fenomenov, s katerimi se je ukvarjala, je izjemno širok – od na videz banalnega vsakdanjega življenja do visoke politike. Oziroma obratno – od visoke politike do na videz vsakdanjega življenja.

ŠPELA KURALT, Delo

V zadnjem letu se je posebej izkazala s prodornimi, kritičnimi in analitičnimi članki o problematiki šolstva v času epidemije covida-19. Z objektivnimi informacijami, ki jih je pridobila pri številnih kredibilnih virih, je opozarjala na težave pri organiziranju pouka na daljavo, na nepripravljenost šol in neurejenost razmer v šolstvu ter obenem bralce obveščala o razmerah na tem področju. Ker so njene informacije iz prve roke, saj je v nenehnem stiku z učitelji in učiteljicami tudi preko projekta Učitelj sem! Učiteljica sem!, se pri svojih napovedih in ocenah ni zmotila. Njena opozorila in kritične ugotovitve so se vedno izkazale za pravilne in utemeljene. Je tudi odlična in angažirana dopisnica.

ZARJA MURŠIČ, Radio Študent

Po izobrazbi biologinja in kognitivna znanstvenica je od samega začetka delovanja na radiu izkazovala izjemno poznavanje svojih področij ter posebno senzibilnost za to, kako pogosto zapletene, v latovščino znanstvenega diskurza zavite kompleksne študije in članke prenesti v lucidno publicistično delo, dostopno najširši javnosti. Svoje najboljše delo je opravila med marcem in junijem 2020, ko se je ves svet znašel pred še nevidenim izzivom, védenje o samem virusu pa je bilo ekstremno skopo. V času splošne histerije in pomanjkanja informacij je mirno in neumorno raziskovala biološke lastnosti novega virusa in načine, kako pohablja staro in ustvarja novo družbeno realnost.

JANKO PETROVEC, TV Slovenija

Njegove reportaže so kot vroče žemljice, ne moremo se jim upreti. Nihče se ne vpraša, o čem govorijo, on kot njihov avtor je zadostno zagotovilo, da so dobre. Epidemija covida-19 je v prvem valu najhuje prizadela prav Italijo. V tem zahtevnem času je z neizmerno energijo, iskanjem natančnih informacij, inovativnimi pristopi in nenazadnje tudi sočutjem do prizadetih izpolnil vse zahteve na trenutke nenasitnih redakcij v Ljubljani. Prebroditi in z gledalci deliti je znal tudi lastno samoto in stiske, ki so sprožile spomine še na druge nesreče, o katerih je poročal v času svojega dopisovanja iz Italije. Po potresih porušena mesta, pod porušenimi mostovi izgubljena življenja, ladje, ki rešujejo begunce. Preko njega smo bili tam tudi mi.

BOŠTJAN VIDEMŠEK

Po poročanju s kriznih žarišč je stopil na nov teren podnebne krize. Teme se ni lotil v prevladujočem slogu medijskih obravnav – alarmističnega in slabo vest vzbujajočega opozarjanja na človeško odgovornost in beleženja posledic podnebne krize – temveč konstruktivno. Izbral je delujoče dobre prakse in pokazal, da je svetlejša prihodnost mogoča. S fotografom Matjažem Krivicem sta obiskala ZDA, Bolivijo, Kitajsko, Norveško, Islandijo, Švico, majcen grški otok Tilos, škotske Orkneyjske otoke in avstrijsko modelno skupnost Güssing. Podnebna kriza z epidemijo covida-19 ni izginila, izginila je le naša pozornost, kar je lahko usodno. Plan B je krik k tej pozornosti. Projekt, ki sta ga avtorja financirala sama, je eden redkih dolgoročnih projektov v slovenskem medijskem prostoru, ki jih zaradi krčenja medijskih prihodkov in denarja za potovanja akutno primanjkuje.

GAŠPER LEŠNIK, Mladina

Na pomislek, da stvaritev ikonične podobe v klasičnem pomenu besede zaradi čedalje bolj razpršenih mediatorjev ni več možna, morda odgovarja prav nagrajena fotografija. Neobičajen pogled od zgoraj, ravno prav odmaknjen, da dovoli kritičen razmislek o nenasilnih, duhovitih ali kar simpatičnih demonstracijah, ki niso »zatežene«. Ponuja kreativen pogled na kreativno izigravanje omejitev prepovedi zbiranja na javnih prostorih. Podoba je fotografsko in likovno dovršena. Je lahkotna, pozitivna in optimistična ter v tem smislu nujna.

VORANC VOGEL, Delo

Nagrajena reportaža sledi žlahtni tradiciji fotožurnalizma ter podeljuje glas šibkejšim in običajno preslišanim. Gre za družbeno angažirano zgodbo o malih nevidnih ljudeh, ki so zaradi paničnega odziva politikov na razglasitev pandemije in zaprtja mej obtičali v Sloveniji, prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Vsebinsko bogat nabor podob vodi izrazito racionalna misel, oplemenitena s čustvenim nabojem na ravni likovnega izraza in izbire posameznih motivov. Ne glede na tradicionalno zapovedano profesionalno distanco, ki jo z neomajno objektivno držo zavzema ustvarjalec, reportažo odlikujeta spoštovanje in sočuten odnos do upodobljenih.

KATARINA BULATOVIĆ, Oštro

S spretnim prepletanjem analize uradnih podatkov, izkušenj mladih pacientov in izkušenj strokovnjakov je kompleksno tematiko zdravstvene oskrbe mladih v duševnih stiskah približala bralcem, da so si lahko ustvarili celostno sliko vzrokov in posledic podhranjene in zanemarjene javne zdravstvene mreže. V mladi novinarski karieri je razvila izjemen smisel za natančno in dobro utemeljeno, a hkrati razumljivo podajanje informacij. Neizprosna je v želji po nadgrajevanju novinarskega znanja in veščin ter doseganja vse višjih ciljev. Kot pravi sama: »Brez poglobljenih zgodb so novinarji predvsem prenašalci sporočil elit. Medtem ko vladajočim to ustreza, je javnost s tem prikrajšana za najboljši približek resnice.«

TADEJ GREŠOVNIK, POP TV

Pri delu ga odlikujejo vedoželjnost, razumevanje kompleksnih vsebin, prevajanje obsežnih dokumentov, natančnost, predvsem pa etičnost in pogum. Je eden najbolj neustrašnih članov redakcije. Pravo vprašanje zna postaviti ob pravem času, kar se v praksi pogosto kaže v živčnosti odločevalcev. Tako se na primer ni ustavil pri prvem (nevsebinskem) odgovoru gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, za katerega je pri policiji posredoval notranji minister Aleš Hojs. Njegova vprašanja so takrat naredila prispevek celo drugim televizijam. Niso ga ustavili pritiski in grožnje. Eden takšnih primerov je raziskovanje enormnih zaslužkov slovenske visokošolske elite. Je mlad po letih, a zrel po besedah.

Obrazložitev pohval

SODELAVCI VALA 202

Epidemija koronavirusa je močno spremenila novinarsko delo in pričakovanja javnosti. Ustvarjalci programa so skladno z razmerami in potrebami poslušalcev popolnoma prilagodili programsko shemo, procese dela in ponudili nove izvirne vsebine, tako v klasičnem radijskem etru kot v digitalnem okolju. Zagotavljali so ažurne servisne informacije, vzpostavili forum zmernosti in verodostojnosti, obenem pa nadomeščali sicer odpadla druženja v živo. Navdušili so z vsebinami, kot so Koncerti doma, Vrnitev v prihodnost in Izlet doma. V polnosti so izpolnili vse vloge medija, da informira, izobražuje in zabava.

MATJAŽ RUŠT

Dokumentarna serija Dvorišče je nastajala v času popolne ustavitve javnega življenja in omejenega gibanja. Delo od doma, ki je za marsikoga enostavna selitev pisarne na domači kavč, je za fotoreporterje svojevrsten paradoks. Gre za intimno pripoved velike zgodbe na najbolj osebni ravni. Za svojevrsten pogled skozi »dvoriščno okno«, skozi »premično ključavnico«, pri čemer se fotoreporter vzpostavlja v pasivni voajerski poziciji. Dosledno sledi dogajanju in ne moralizira, ampak šepeta.

ROBERT BALEN, Večer

Fotografija ponuja svež in neobremenjen ogled protesta kulturnikov pred ministrstvom za kulturo. Ponuja neobičajen pogled, ki priklene in ne dopušča hladnega odnosa. Nadvse premišljena kompozicija kot posrečena sestavljanka diagonal deluje lahkotno in igrivo. Zaradi neobičajnega pogleda od spodaj in močne osrednje figure se zdi, da je njena meja ali meja protesta le nebo.

VORANC VOGEL, Delo

Vsebinska večplastnost fotografije pročelja UKC Ljubljana nas spušča v mnoge svetove in mnoge male zgodbe. Nedvoumno nam omogoča zavzemanje varne voajerske pozicije, ki se niti za trenutek ne zdi prepovedana. Ravno obratno. Gre za poliptih znotraj ene same fotografije, pri čemer geometrijsko enakomerno razdeljena kompozicija, polna intimnih zgodb, napeljuje na posameznike, ki vsak po svoje igrajo svojo vlogo in odgovarjajo celoti. Gre za male junake, neznane zmagovalce in tihe poražence.