DNS pisal finančnemu ministru Janezu Šušteršiču

Društvo novinarjev Slovenije je zaradi predloga vlade, da dvigne DDV za časopise in revije, včeraj pisalo ministru za finance Janezu Šušteršiču. Če bo minister izrazil željo, bodo predstavniki DNS svoje argumente podrobneje utemeljili tudi na sestanku. Pismo objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani gospod minister Janez Šušteršič,

dvig stopnje davka nad dodano vrednost (DDV) bi pomenil hud, morda celo zadnji udarec izdajateljem časopisov in revij. Pomembno bi poslabšal poslovanje domala celotne panoge, ki se v zadnjih letih spopada s strmim padcem prihodkov iz oglaševanja, zmanjšano kupno močjo bralcev, padcem naklad in tehnološkimi spremembami, ki jo – že tako načeto – silijo v preoblikovanje. Veliko argumentov proti takšnemu ukrepu, ki bi v pomembni meri porušil pomembne temelje slovenskega medijskega prostora, smo nedvoumno predstavili takoj, ko je iz vladnih soban ušla tedaj še neuradna informacija, da o tem razmišljate. Niste nam prisluhnili, celo več, vlada RS je v celoti ignorirala naše pozive in opozorila ter predlog s selektivnim zvišanjem DDV poslala v državni zbor. Zavedamo se, da Slovenija ni dobri finančni kondiciji, a reševanje pomembnega dela proračunske enačbe na račun mnogih medijev in tudi sicer obstanka te za demokracijo izjemno ključne panoge je negiranje moči naših argumentov in demonstracija argumenta moči. Še enkrat Vas pozivamo, da to odločitev premislite in da koalicija sama takšen ukrep v zakonodajnem postopku umakne.  Zato vam še enkrat v ponujamo celo vrsto naših utemeljitev, zakaj je dvig DDV za tisk za 135 odstotkov v mnogih pogledih neprimeren in povsem napačen ukrep.

Poglejmo najprej poglavitne ekonomske razloge proti dvigu DDV.

1. Dvig stopnje DDV na 20 odstotkov bi v prvi fazi pahnil v stečaj večje število manjših izdajateljev, malih ali mikro podjetij, ki predstavljajo kar štiri petine vseh izdajateljev.

1. V naslednji fazi, najverjetneje že drugo ali najkasneje tretje leto po uvedbi višje stopnje, bi podobna usoda čakala večje izdajatelje. Samo največje tri (Delo, Dnevnik in Večer) bi dvig davčne stopnje za 135 odstotkov na letni ravni skupaj stal okrog pet milijonov evrov, kar je znesek, ki ga ti nikakor ne bodo zmogli prenesti na bralce, ampak bo udaril po njihovih bilancah. Te številke so ti mediji javno objavili (Delo 2,76 milijona evrov dodatnega davčnega bremena, Dnevnik 1,8 milijona, Večer 1,12 milijona evrov). K izpadu prihodkov velja prišteti še vpliv na ravni denarnega toka in poslabšanje likvidnosti, saj bodo višji DDV morale odvajati ob nespremenjenem vstopnem davku.

Ker gre na področju tiskanih medijev za daleč največje zaposlovalce v državi, bodo ena od posledic ukrepa odpuščanja.

1. Ker bo dvig DDV v dveh od treh največjih izdajateljev odnesel približno tretjino zneska, ki ga te porabijo za plače, bi bilo v prvi fazi ogroženih najmanj sto delovnih mest, zaradi kasnejše spirale, ki bi nastale z manjšimi vložki v končni izdelek in posledično še bolj strmim padcem naklad, pa bi večji izdajatelji že kmalu po uvedbi davka morali razglasiti insolventnost. Pri tem velja poudariti, da gre pri odpuščanjih v medijski panogi za enosmerno cesto: število delovnih mest v panogi se nezadržno krči (v zadnjih dveh letih za deset odstotkov, za toliko pa se je zmanjšalo število izdajateljev) tudi zaradi višjega DDV pa odpuščeni novinarji in drugi zaposleni v medijskih hišah novih služb ne bodo mogli najti.

Zagotovo je mogoče trditi, da bi dvig DDV na dolgi rok povzročil propad časopisne panoge v Sloveniji

, s čimer bo v dobršni meri zamrla tudi njena vloga psa čuvaja oblasti.

2. Neto učinek za proračun bo v končni fazi minimalen.

1. V prvem polnem letu veljavnosti višjega DDV bi vanj po naših izračunah priteklo okrog 10 milijonov evrov.

Že v drugem letu bi bil zaradi posledic uvedbe tega ukrepa izplen krepko manjši, po nekaterih ocenah tudi za tretjino, kasneje pa bi zaradi davčnega primeža, v katerega bi bila ujeta panoga, le še padal.

1. Gre torej za izrazito enkratni vir polnjena državne blagajne.

Na drugi strani bi zaradi odpuščanj v panogi nastali stroški za državo v obliki nadomestil za brezposelnost in socialnih podpor ter stroškov prekvalifikacij, prisilno upokojevanje bi obremenilo pokojninsko blagajno in tako naprej.

Če bi brez dela v prvem letu ostalo 100 novinarjev, bi to ob predpostavki, da njihova povprečna plača znaša 1600 evrov bruto (1000 evrov neto), pomenilo, da bi država samo za nadomestila (ob predpostavki, da se nihče od odpuščenih ne bi upokojil, ker bi bili na udaru mlajši zaposleni, s pogodbami za določen čas, in tisti, ki ne sodijo v zaščiteno kategorijo) v enem mesecu porabila približno 70.000 evrov, samo v treh mesecih več kot 200.000 evrov. Gre recimo za petino zneska, ki bi ga na letni ravni v okviru povišanja davka prispeval Večer.

Tukaj pa je še cela vrsta drugih argumentov, zakaj je treba takšno rešitev zavrniti.

1. Ukrep vodi v slabšo kvaliteto vsebin, v manj pluralnosti in ponudbe. Dvig DDV bo močno udaril tudi ali predvsem po manjših založnikih, ki izdajajo časopise ali publikacije za specializiran segment bralstva. Obenem se bo močno povečala odvisnost izdajateljev od vsakoletnih subvencij ministrstva za kulturo in morebitnih „skladov za pluralizacijo medijev“, torej od politike, s čimer se bo zmanjšala vloga trga kot dejavnika selekcije v boju medijev za preživetje ter z davčnim primežom in kasnejšim prerazdeljevanjem povečala vloga države, torej politike.

2. Vlada je že pred dobrim desetletjem dvignila davčno obremenitev za časopise in revije s pet odstotkov, kolikor je znašal prometni davek, na sedanjih 8,5 odstotka DDV. Prepričani smo, da bi dolgoročno ravno prek davkov država tudi na najbolj politično nevtralen način lahko rešila vprašanje podpore in pomoči medijem, ki so v javnem interesu in opravljajo svoje temeljne družbene in demokratične funkcije. Razni skladi in subvencije so namreč tako ali drugače sploh v državi s šibko politično kulturo podvržene kalkulacijam vsakokratne oblasti.

3. Nižjo stopnjo DDV poznajo v veliki večini članic EU, tudi v tistih, ki so v precej težjem javnofinančnem položaju kot Slovenija in ki je tudi po tem, ko so zaprosile za mednarodno pomoč, niso dvigovale. Takšen primer je na primer Irska. Celo več: iz spodnje tabele je razvidno, da bo Litva denimo 1. januarja 2013 stopnjo DDV za tisk z 21 odstotkov znižala na 9 odstotkov. Za prepolitve davčne obremenitve za časopise se je 2008 odločila tudi hrvaška vlada, ki je DDV tedaj za tisk znižala za 20 na 10 odstotkov. Prav v tem trenutku hrvaška vlada in reprezentativne novinarskega organizacije v južni sosedi že začenjajo pogovore, da bi to stopnjo DDV dodatno znižali, in sicer na 5 odstotkov. Ravno obratna odločitev slovenske vlada bi pomenila zavoj na protievropsko pot, kar bi v pomembni meri poslabšalo slovenski ugled v očeh številnih mednarodnih organizacij.

4. Evropsko združenje založnikov časopisov (ENPA) že dolgo  svari pred posledicami dviga stopnje DDV za časopise. Nazadnje so v začetku decembra lani vse države pozvali, naj za tiskane in elektronske časopise zaradi njihove vloge v demokratični družbi določijo čim nižjo mogočo stopnjo DDV. Ta poziv so poslali vsem evropskim institucijam in državam članicam. Uporaba obstoječih ničelne, super znižane in znižane stopnje DDV za tiskane časopise po ugotovitvah združenja ENPA v številnih državah članicah bralcem omogoča, da imajo dostop do profesionalnih novic in informacij. Ivar Rusdal, predsednik združenja ENPA, je ob tem večkrat poudaril, da imajo časopisi pomembno vlogo v družbi, saj spodbujajo odprto razpravo in omogočajo izmenjavo mnenj in informacij: “Evropske institucije pozivamo, naj s prihodnjimi spremembami sistema DDV zagotovijo podporo ne ovire za dostop do neodvisnih in profesionalnih medijev, ki je temeljni kamen demokratične družbe.” Ste tudi član stranke, ki se deklarira za liberalno. In med liberalne ideje sodijo tudi skrb za svobodo, za pluralnost, za demokracijo.

Spoštovani minister, z veseljem smo Vam seveda na voljo, da vse te argumente predebatiramo oziroma vam jih še podrobneje utemeljimo tudi na sestanku, v kolikor bi to želeli.

S spoštovanjem,

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije