Frekvenca X: Poslušamo znanost, ki dobi v medijih premalo prostora

»Znanost je tista, ki našo družbo vleče naprej in tega se ljudje mogoče premalo zavedajo,« pravijo ustvarjalci Frekvence X, poljudnoznanstvene oddaje, ki se bodo v sklopu Medijske bere predstavili na prvem festivalskem dnevu.

Vsak teden se poslušalcem Vala 202 v sodelovanju s strokovnimi sodelavci trudijo na poljuden in razumljiv način približati znanstvene teme. »Če že česa sam ne razumeš, tudi poslušalec ne bo. Oddaja je tako sama sebi namen. Mi pa želimo zadevi priti do dna,« pravi Luka Hvalc, eden od ustvarjalcev oddaje.

Potovanje v vesolje, bolečina živali, mikročipiranje ljudi, kvarki, tehnologija za starostnike in Nobelovi nagrajenci so samo nekatere od vsebin, s katerimi so se ukvarjali v zadnjih mesecih. Tematsko se ne omejujejo – včasih se vsebinsko opirajo na aktualne dogodke, predvsem pa poskušajo predstaviti vsebine, ki sicer ne dobijo prostora v medijih.

Hvalc poudarja pomembnost strokovnih sodelavcev, saj novinarji v veliki večini sami nimajo dovolj znanja za primerno razlago: »Sem družboslovec, pa sem se za potrebe oddaje ukvarjal z bozoni in kvantno fiziko, in ni mi težko priznati, da o tem nisem imel pojma. Marsikaj sem prebral, marsikaj me je zanimalo in sem spraševal. Vprašam se tudi, kaj bi zanimalo poslušalca.«

V ustvarjanje Frekvence X so aktivno vključeni tudi poslušalci, ki občasno pomagajo s prevodom intervjuja s tujim gostom. Hvalc je bil prijetno presenečen nad dostopnostjo gostov, ki so pripravljeni odgovarjati in pojasnjevati poljudno, in ne v akademskem diskurzu, ki bi ga lahko razumeli samo njihovi sodelavci. Z novinarskim znanjem zbiranja in posredovanja informacij zahtevne vsebine ustvarjalci Frekvence X tako »zapakirajo v poljudnoznanstveno obliko«.

V zadnjem obdobju se aktivno ukvarjajo tudi s samo formo oddaje. Poslušalcem je dostopna tudi kot podkast, v malo drugačni obliki kot tista v živo. Pri radijskih vsebinah je produkcijski del zelo pomemben, saj se poslušalec ne more vrniti na začetek odstavka, kot to lahko naredi v časopisu. Vsebine se zato trudijo predstaviti na zanimiv in pripoveden način, pravi Hvalc: »Želeli bi si več časa, da bi se lahko ukvarjali z malenkostmi, ki sicer niso ključne za znanstveni doprinos, ampak dodajo k radiofoničnosti in razumljivosti oddaje.«