MMCPodrobno: Za bralce, ki želijo izvedeti več

Intervju

MMCPodrobno: Za bralce, ki želijo izvedeti več

Ajda GregorcFoto: Matej Povše

Projekt MMCBegunci je del spletnega formata MMCPodrobno. Pred začetkom festivala smo poklepetali z urednicama projekta Kajo Jakopič in Katjo Štok.

Zakaj ste se odločili za ta projekt?
Kaja: Projekt MMCPodrobno je nadgradnja našega projekta Tematski dan, ki smo ga uvedli pred dvema letoma. Iskali smo format, ki bi omogočil vključitev vseh oblik vsebin, ki jih imamo  na našem portalu: video pogovor, foto galerijo, infografiko, kolumno in ostale formate spletnih novinarskih člankov. Tako ga zdaj uporabljamo kot platformo za predstavitev in pojasnjevanje vseh družbeno pomembnih in zanimivih tem, ki jih želimo na našem portalu predstaviti uporabnikom, predvsem tistim bralcem, ki o določeni temi želijo izvedeti več.

Kaj je namen vašega projekta?
Kaja: Kot že rečeno, MMCPodrobno je platforma,  s pomočjo katere skozi različne formate in vsebinske vidike predstavljamo različne družbene pojave ali dogodke, saj smo prepričani, da v poplavi hitrih in agencijskih novic lahko našim bralcem vseeno ponudimo tudi malo bolj podrobne vidike določene teme. Prav tako je MMCPodrobno narejen v odzivnem spletnem načinu, kar pomeni, da se prikaz prilagaja mediju oziroma velikosti ekrana tudi vseh mobilnih naprav.

Kaj opažate v slovenskih medijih pri poročanju o beguncih?
Katja: Slovenski medijski prostor je kljub finančnim težavam družb ohranil pluralizem. Več medijev bi po tej logiki moralo občinstvu ponujati več različnih informacij. V primeru poročanja o beguncih in imigrantih pa je mogoče zaznati, da nekateri mediji ponujajo vedno manj informacij, s katerimi bi si javnost ustvarila mnenje, temveč informacije, ki so mnenje. Pri poročanju o prebežnikih moramo novinarji, tako kot pri vseh ostalih temah, ravnati v skladu z določili kodeksa novinarjev Slovenije. Res pa je, da smo pogosto soočeni z dilemo, kako informacijo predstaviti, da ne bo izražala mnenja novinarja, in da bo spoštovala integriteto in dostojanstvo ljudi, kar velja pri izboru slikovnega in videogradiva. Potreben je torej velik premislek in nenehno preverjanje točnosti informacij.

V
aše zgodbe predstavljajo begunsko tematiko v drugačni luči, bolj osebni. Kako se lotite pisanja takšnih zgodb, kakšna je priprava?
Katja: Pomembno je dobro poznavanje teme, kar zahteva čas. To pomeni branje gradiva, pogovori z različnimi strokovnjaki in tudi s samimi akterji, torej begunci ali prebežniki. Zavedati se je treba, da je to njihovo življenje, v katerega nam dovolijo vstopiti, zato moramo novinarji objaviti informacijo v takšni obliki, da bo pomembna za informiranost javnosti, hkrati pa ne bo zlorabila njihovega zaupanja, ali še huje, zlorabila njihove osebne tragedije za zbiranje klikov in dvigovanje branosti.