Javni poziv zaposlenih STA glede dopolnila k predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu

Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin!

V sredo je Odbor za finance DZ podprl dopolnilo k predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki predvideva, da se bo v vseh predpisih, v katerih je Republika Slovenija določena kot ustanovitelj in edini družbenik, z dnem uveljavitve zakona štelo, da je ustanovitelj in edini družbenik ter izvajalec nalog pristojnosti skupščine Nacionalni demografski sklad.

Ker vlogo ustanovitelja in edinega družbenika tudi v primeru Slovenske tiskovne agencije, d.o.o., Ljubljana, opravlja Republika Slovenija oziroma v njenem imenu vlada, gre sklepati, da tudi STA torej prehaja pod novo tvorbo, ki se bo oblikovala s tem zakonom. In smo torej že drugič v dobrega pol leta priča temeljitemu poseganju v obstoječi zakon o STA, ki ureja delovanje agencije od leta 2011.

Prav zakon o STA namreč opredeljuje poseben status nacionalne tiskovne agencije, ki je po eni strani uredniško in finančno avtonomen medij, po drugi pa javni servis, ki opravlja z zakonom predpisano javno službo in je financiran s strani ustanovitelja, torej države.

Spoštovani, bo torej v tem primeru Nacionalni demografski sklad prevzel tudi financiranje javne službe STA? In bo torej Nacionalni demografski sklad predlagal nadzornike STA, ki jih bo nato potrdil DZ z absolutno večino? Je to res cilj in namen ustanovitve omenjenega sklada? Ki bo – kot predvideva predlog – dividende in kupnine namenjal za sofinanciranje pokojninske blagajne oz. oblikovanje demografskih ukrepov? Sodi STA kot nacionalna tiskovna agencija z jasno opredeljenim poljem delovanja v krog takšnih podjetij – dividend ne izplačuje, je morda zato zanimivejša njena prodaja?

Takšna in podobna vprašanja begajo – nasploh ob dejstvu, da je profil STA verjetno daleč od podjetij, ki naj bi jih prenesli na Nacionalni demografski sklad, pa tudi zato, ker je koalicija v obravnavo odboru sprva predložila dopolnilo, s katerim bi med drugim eksplicitno posegli v zakon o STA tudi s tem, da bi nadzornike imenoval neposredno Nacionalni demografski sklad, a je bilo dopolnilo nato s strani zakonodajno-pravne službe DZ ustavljeno.

Ne moremo si namreč kaj, da ne bi ta poskus prenašanja odgovornosti za imenovanje nadzornikov STA z DZ na neko pravno osebo postavili ob bok poskusu prenosa imenovanja nadzornikov z DZ na vlado, ki ga je vseboval predlog vladne novele zakona o STA iz minulega poletja. Pa seriji dopisov Ukoma z vprašanji, ki so presegala njegova zakonska pooblastila in posegala v uredniško avtonomijo; pa povzročitvi finančne nestabilnosti agencije po ustavljenem financiranju s strani Urada za komuniciranje ob koncu leta 2020.

Gre torej za premišljen, strokovno utemeljen predlog, ki je skladen s strategijo podjetja, skomuniciran z nadzornim svetom, vodstvom in predstavniki zaposlenih v podjetju? Ali za še enega od manevrov, s katerim bi omajali neodvisnost agencije ali pa jo najmanj postavili v negotovost?

Nacionalna tiskovna agencija potrebuje avtonomnost in stabilnost financiranja in upravljanja, zato vas, članice in člane zakonodajne veje oblasti, pozivamo, da te postulate zaščitite, da ne bo v nadaljevanju pod krinko nujnega usklajevanja zakona o STA z zakonom o nacionalnem demografskem skladu prišlo do realizacije že videnih in omenjenih poskusov.

Nacionalna tiskovna agencija je institucija, ki je nastala ob osamosvojitvi države in z njo rasla ter se razvila v sodobno, dobro medijsko podjetje, zato tako koreniti posegi v lastništvo in morebiti upravljanje agencije zahtevajo strokovne utemeljitve, resno presojo in dialog, v katerem se slišijo glasovi lastnika, pa tudi stroke, širše družbe in nenazadnje novinarjev, ki STA ustvarjajo. Prisluhnite torej tem glasovom.

Uredniški kolegij STA
Svet delavcev STA
Zastopstvo STA
Sindikat novinarjev STA