Mirko Lorenz o brezplačnem orodju za novinarje

Tudi slovenski mediji večkrat neustrezno uporabljajo vizualizirane podatke v svojih prispevkih. Mirko Lorenz predlaga rešitev, in sicer uporabo Datawrapperja. 

Mirko Lorenz, novinar, informacijski arhitekt in predavatelj iz Kölna v Nemčiji, dela za inovacijsko projektno skupino pri Deutsche Welle. Njegovo delo od leta 1995 predstavlja povezovanje programske opreme in novinarstva. Deluje kot pisec, razvija aplikacije in predava o podatkovnem novinarstvu. V začetku leta 2012 je predstavil odprtokodno orodje za vizualizacijo podatkov Datawrapper. Orodje je brezplačno in namenjeno novinarjem. Njegov razvoj je financirala nemška organizacija za usposabljanje novinarjev ABZV. Uporabljajo ga mediji, kot so The Guardian, New York Times in Thomas Reuters.

“Veliko novinarjev niti ne ve, kaj je data driven journalism (DDJ),” poudarja Lorenz in dodaja: “To pomeni, da se poleg opravljanja novinarskega dela ukvarjaš še z ustvarjanjem zgodbe.”

Bistvo DDJ je s preprostimi grafi ustvariti dobro zgodbo. Ker so goli podatki zelo dolgočasni, jih moraš urediti, kar vodi do zelo zanimivih zgodb. »Iz nečesa, kar ljudje ne vidijo, ne vedo ali ne razumejo, naredimo nekaj, kar bodo doumeli,« pravi Lorenz.

Ta način predstavitve se poleg novinarstva uporablja tudi v javni sferi, konkretni primer pa predstavlja graf razporeditve denarja z naslovom Kam gre porabljen denar. Več lahko pogledate spodaj.

Slabosti vizualiziranih podatkov v novinarstvu so, da:

–          morajo mediji predelati preveč informacij

–          je količina postala pomembnejša od kvalitete

Na drugi strani pa obstajajo številne prednosti:

–          lahko poročajo o več temah,

–          vizualizacija je dobra, saj pomaga novinarjem, da postanejo podatki bolj relevantni,

–          uporabniki medijev si problematiko veliko lažje predstavljajo

Nasveti, kako lahko mediji izboljšajo svojo podatkovno podobo:

Občinstvo z uporabo podatkovnega novinarstva razume zgodbo drugače, po Lorenzovem mnenju boljše. Največja je potreba po inovativnosti novinarjev, da razmišljajo o ljudeh, kaj ti želijo videti, in ne o tem, kaj bi jim radi sami posredovali. Poleg tega je pri podatkih potrebna temeljita filtracija in iskanje informacij v globini podatkov.

Datawrapper je boljši od Microsoft Excela

Datawrapper je narejen z namenom, da se uporablja v publikacijah in pomaga novinarjem, da z enostavno in hitro uporabo naredijo dober prispevek, še posebej takrat, ko se približuje rok za oddajo prispevka. Na drugi strani pa je informacija kljub vsemu dovolj slikovito predstavljena.

Problem pri Excelu predstavlja obdelava podatkov, ki je včasih mogoča, včasih pa tudi ne. Na drugi strani Datawrapper omogoča veliko hitrejšo in enostavnejšo uporabo.

Podatki morajo biti ekstremno posplošeni, da lahko razumljivo prikažejo dejstva

Pomembna je predvsem podatkovna zgodba. V medijih se grafika pogosto doda, ko novinarji nimajo fotografije. »To ni pravi pristop,« zatrjuje Lorenz. V podatkovnem novinarstvu je pomembno, da najprej pregledamo podatke, opazimo vzorce, vidimo zgodbo in nato pričnemo vizualizirati, kako se na primer spreminja situacija v zadnjih desetih letih na nekem področju, kaj se dogaja v specifičnem kraju, demografski skupini.

Lorenz je z nasmehom dodal: »S programom sta združena razvoj in novinarstvo, ki skupaj rešujeta novodobno novinarstvo. Ne gre za podajanje več informacij, ampak boljših informacij.«

Uporaba facebooka kot vira podatkov

Uporabna je analiza všečkanih in potweetanih izjav, saj lahko iz tega razberemo ponavljajoče se vzorce. Smešne objave so objavljene na facebooku, resne informacije pa na twitterju. Gre za globalno komunikacijo. Vloga novinarjev in javnosti je pri družabnih omrežjih zamenjana, saj novinarji ne govorijo javnosti, kaj mora vedeti, ampak javnost novinarjem, kaj jih zanima.

Uporabnost informacij iz baz podatkov, kot je WikiLeaks

Pri bazah podatkov je problematično predvsem preverjanje virov informacij. Kupci podatkov so močno vplivali na delo WikiLeaksa, ki je bil posebej izpostavljen, se pa to dogaja tudi drugod. “Najpomembnejše je, da novinar naredi čistko med podatki in določi tiste, ki so resnični, in tiste, ki niso, nato pa napiše zgodbo,« zaključuje Lorenz.