Neupravičen pregon novinarjev

Jutri se začne sojenje proti Primožu Cirmanu, Tomažu Modicu, Suzani Rankov, Vesni Vuković in družbi Dnevnik, proti katerim je tožilstvo vložilo obtožni predlog. Grozi jim do leto dni zapora zaradi novinarskih prispevkov o ozadjih prodaje Mercatorja, v katerih so objavili podatke o pogovorih med ključnimi udeleženci v poslu.

Gre za še en primer sodnega preganjanja novinarjev, ki je bilo eden od razlogov, zaradi katerih je Slovenija lani izgubila dve mesti na lestvici medijske svobode. Gre za obliko pritiska tako na novinarje, ki so objavljali podatke v javnem interesu (Mercator je bilo takrat največje slovensko podjetje, ki je bilo v lasti državnih lastnikov in bank), kot na njihove vire, kar je v popolnem nasprotju z evropsko direktivo o žvižgačih. Morebitna zahteva po razkritju virov je tudi v nasprotju z mednarodnimi standardi zaščite virov, ki so pogoj za preiskovalno novinarstvo in učinkovit nadzor oblasti.

Kot že tolikokrat ponovno ponavljamo, da je kazensko preganjanje novinarjev zaradi objave podatkov v nedvomnem javnem interesu nesprejemljivo. Evropska in slovenska sodišča so v več podobnih primerih že ocenila, da pri tem ne gre za protipravno ravnanje. Takšne pregone novinarjev lahko razumemo le kot zlorabo in poseg v svobodo govora.

Tožilstvo pozivamo, da odstopi od pregona, saj gre za primer, ki bi lahko pomenil konec preiskovalnega novinarstva v Sloveniji. Tožilstvo namreč 143. člen zakona o varstvu osebnih podatkov tolmači tako, da bi morali novinarji pred objavo vsakega podatka, ki bi ga prizadeta oseba ocenila za osebnega, pridobiti njeno soglasje. Tudi argument, da so novinarji s svojimi dejanji ogrozili preiskavo prodaje Mercatorja, ni sprejemljiv v luči dejstva, da se v petih letih po prodaji Mercatorja na zatožni klopi ni znašel nihče od akterjev posla, ampak le novinarji.