Pobuda za ustreznejše določanje zavarovalnih osnov samozaposlenih

Društvo novinarjev Slovenije je zaradi številnih anomalij, na katere so nas opozorili naši člani samostojni novinarji, na ministrstvo za finance, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter davčno upravo naslovilo pobudo za ustreznejše določanje zavarovalnih osnov samozaposlenih.

Društvo novinarjev Slovenije, ki ima med člani veliko število samostojnih novinarjev, skupaj s Sindikatom novinarjev Slovenije pa daje tudi predhodna mnenja za pridobitev statusa samostojnega novinarja, se redno srečuje s konkretnimi težavami novinarjev, ki izhajajo iz njihovega statusa. V zadnjem času se je na nas obrnilo več samostojnih novinarjev, ki so se znašli v eksistenčnih težavah, ker so jim bili na podlagi Pravilnika o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (Pravilnik), prispevki izračunani popolnoma v neskladju z njihovim realnim poslovnim izidom oziroma se je njihov poslovni izzid zaradi situacije na medijskem trgu (insolventnost nekaterih medijev, plačilna nedisciplina, odpovedi pogodb) bistveno spremenili. Društvo novinarjev Slovenije je zato pripravilo nekaj predlogov, ki bi po našem mnenju odpravili anomalije in neenakopravno obravnavo samozaposlenih.

V izhodišču ugotavljamo, da 209. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ) omogoča drugačno interpretacijo, kot je zapisana v Pravilniku. Menimo, da za spremembo v smeri bolj razumne in enakovredne obravnave vseh zavarovancev, vsaj v tem segmentu ni potrebno spreminjati zakonodaje, ampak Pravilnik. V vmesnem času, pa bi zadoščalo tudi že ustreznejše ravnanje pristojnih institucij.

Na Društvu novinarjev Slovenije ocenjujemo, da je določitev zavarovalne osnove in razvrstitev v razrede glede na doseženi dobiček v osnovi ustrezna. Anomalija, ki jo je potrebno nemudoma odpraviti se nanaša na samozaposlene, ki so status pridobili v drugi polovici leta ali celo v zadnjih treh mesecih leta. Posebej problematično je to pri tistih, katerim se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, kar je večina samostojnih novinarjev. Ti namreč ne vodijo knjigovodstva, zato ne morejo pripraviti vmesne bilance in si tako znižati osnove za določitev zavarovalne osnove. Dodaten problem se je pojavil pri samostojnih novinarjih, ki so pridobili izplačano subvencijo za samozaposlitev v drugi polovici ali proti koncu leta in hkrati uveljavljajo normirane stroške. Če bi vodili knjigovodstvo, bi si lahko subvencijo za plačevanje prispevkov razdelili na 12 mesecev, ker so normiranci, pa se jim šteje kot dohodek tistega davčnega leta.

Menimo torej, da je način ugotavljanja doseženega dobička, kot ga opredeljuje 4. odstavek 4. člena Pravilnika, in je ugotovljen na podlagi obračuna davka, ki se NE nanaša na celotno davčno leto, neustrezen. Če je osnova za določitev zavarovalne osnove, kot jo predvideva 209. člen ZPIZ doseženi dobiček zavarovanca, potem v primeru, če ta z dejavnostjo prične v drugi polovici leta, ne more biti osnova fiktiven hipotetični dobiček, izračunan na podlagi le nekaj mesecev opravljanja dejavnosti. To je izrazito nepravična ureditev, ki samozaposlene novinarje lahko privede v eksistenčne težave in v večih zabeleženh primerih v situacijo, v kateri morajo status vrniti, saj niso sposobni plačevati prispevkov, kot so jim odmerjeni na podlagi 4. člena Pravilnika in ne ustrezajo pričakovanemu poslovnemu izzidu. V skladu z 2. odstavkom 209. člena ZPIZ, ki omogoča, da se uvrstitev v zavarovalno osnovo določi na podlagi zadnje odločbe o odmeri dohodnine predlagamo, da se Pravilnik ustrezno spremeni in sicer, da se samozaposlenemu, ki je status pridobil v drugi polovici leta zavarovalna osnova odmeri od vseh dohodkov doseženih v letu, v katerem je začel opravljati dejavnost in ne le od nekaj mesecev, v katerih je opravljal dejavnost. Na ta način bo ugotovljeni dohodek in posledično zavarovalna osnova določena na podlagi dejanskih in ne hipotetičnih dohodkov. Prav tako bo vsaj delno odpravila anomalijo, da se dobiček ugotavlja na npr. osnovi le enega meseca opravljanja dejavnosti, v katerem je samostojni novinar prejel izredno plačilo in še subvencijo za samozaposlitev. Do prejema prve dohodninske odločbe, pa naj se samozaposlenim tako kot do sedaj zavarovalna osnova odmeri od minimalne plače.

Poleg tega bi opozorili tudi na to, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje neustrezno rešuje zahteve iz sicer ustreznega 1. odstavka 10. člena Pravilnika. Po naših informacijah namreč zavod izredno redko odloči, da je zavarovanec upravičen do znižanja zavarovalne osnove, kadar ta ne ustreza pričakovanemu poslovnemu izidu. Zavod bi morala v primeru, da je zavarovalna osnova določena na osnovi le nekaj mesecev opravljanja dejavnosti v vsakem primeru odločiti v korist zavarovanca, saj le zavarovanec ve, kakšen bo pričakovani poslovni izzid, zavarovalna osnova pa je bila izračunana na podlagi popolnoma hipotetične ocene prihodka zavarovanca. Prav tako bi zavod moral pokazati več razumevanja za situacijo na trgu dela in upoštevati, da medijske hiše novinarje silijo v samostojni status, pa drugi strani pa vztrajno znižujejo honorarje, te izplačujejo z veliko zamudo in zaradi nižanja stroškov tudi prekinjajo pogodbe s samozaposlenimi, ker je to pač lažje kot odpuščanje zaposlenih. Prošnje novinarjev po znižanju zavarovalne osnove zaradi slabšega poslovnega izzida so zato po našem mnenju v veliki meri objektivno upravičene.

Opozarjamo tudi, da je neprimerno, da mora zavarovanec v času, ko čaka na odločbo zavoda plačevati visoko odmerjene prispevke. Pravilnik bi mu moral omogočati, da v vmesnem času plačuje prispevke, kot jih je plačeval pred novo odmero in potem pokrije morebitne premalo plačane prispevke. Zdajšnji 4. odstavek 10. člena breme plačevanja neustrezno odmerjenih prispevkov prevali na samozaposlenega, ki je v postopku dokazovanja slabšega poslovnega izida in že v naprej predpostavlja, da bo odločitev zavoda negativna.

V Društvu novinarjev Slovenije pričakujemo, da boste glede navedenih odprtih vprašanj in predlaganih sprememb organizirali sestanek. Prosimo vas tudi, da nas napotite na ustrezne osebe odgovorne za reševanje te problematike.

ŠPELA STARE,
generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije