»Pogum je del novinarskega poklica«

»Vse prave revolucije se začenjajo v kleteh«. S temi besedami je Klaus Unterberger, vodja oddelka za javni interes pri avstrijski javni radioteleviziji ORF, pozdravil včerajšnjo debato, na kateri je tekla beseda o političnem vmešavanju v delo javnih medijev. Pogovor je vodila novinarka in televizijska voditeljica RTV Slovenija Ksenija Horvat. »Avstrija ima uveljavljeno tradicijo prizadevanja za neodvisne medije, svobodne vsakršnega političnega pritiska,« je bil uvodoma jasen 60-letni akademik in novinar in podal nekaj drobcev polpretekle avstrijske zgodovine.

Vse se je začelo leta 1964, ko je kolektiv novinarjev in urednikov sprožil prvi referendum v zgodovini samostojne Avstrije. Zaposleni na javni radioteleviziji so zahtevali osvoboditev medija političnega pritiska ter prekinitev vmešavanja političnih strank v vodstvo ORF. Uspeh je bil izjemen, 70 odstotkov volilcev je podprlo javni medij, politični pritisk na ORF pa se je od takrat le še stopnjeval. Leta 2007 se je potreba po uporu spet pokazala: pritiski so bili nevzdržni, izvršni direktor javnega medija je bil neposredno povezan z vladajočo koalicijo. »Veliko časa smo namenili javni debati. Povabili smo novinarske zvezde, umetnike, pisatelje in znanstvenike. Izjemno pomembno vlogo pa so imele tudi novinarke, ki so se pogumno uprle odgovornim urednikom,« je povedal Unterberger, ki je s kolegi dosegel ustanovitev oddelka za javni interes. Od takrat se boj za ohranjanje neodvisnost javne radiotelevizije le še nadaljuje.

»Daj novinarjem ustrezno zaščito in zagotovi jim njihove pravice, pa boš imel neodvisen medij,« je poudaril Unterberger, ki z zaskrbljenostjo gleda na situacijo na Madžarskem in Poljskem, pa tudi v Veliki Britaniji, kjer premier Boris Johnson vodi kampanijo proti javni radioteleviziji BBC. Kljub temu, da so stalno tarča očitkov in napadov, so javni mediji po govorčevem mnenju ključni za korektno in nepristransko obveščanje javnosti, kar se je posebej izkazalo med koronavirusno pandemijo. Za ohranjanje kvalitete in nepristranskosti so seveda potrebna ustrezna orodja. Na ORF morajo zaposleni upoštevati etični kodeks, ki dovoljuje kaznovanje novinarja, ki namesto v javnem interesu deluje v interesu politikov ali lobistov. Potem je tukaj še etični svet, ki ga sestavljajo štirje člani vodstva in štirje novinarji oziroma uredniki. Njegova vloga je posredovanje med vodstvom in novinarji in zagotovaljanje maksimalne neodvisnosti novinarjev in urednikov pri njihovem delu v javnem interesu.

»Demokracijo je treba varovati. Vse dokler novinarjev ne strpajo v zapor ali jih izženejo, je njihova dolžnost, da se postavijo za svoje pravice in se zanje borijo,« je z dobro mero zanosa izpostavil Unterberger. »V Sloveniji velja oznaka aktivist za novinarja za žaljivko,« je bilo slišati iz publike v dvorani M Hotela. »Pa kaj potem,« je odvrnil gost. »Mene stalno žalijo in me napadajo. Del novinarskega poklica je pogum. Pogum pa je nalezljiv. Če je novinarjev namen dober, se mu bo javnost prav gotovo pridružila in ga podprla v boju za njegove pravice.«