Polvikanje in rodilnik »s strani«

Polvikanje, neupoštevanje rodilnika, besedna zveza “s strani” in uporaba tujih izrazov so le nekateri udarci, ki jih novinarji v zadnjem obdobju namenjajo slovenskemu jeziku in ne nazadnje tudi svojim bralcem, poslušalcem in gledalcem. Zdi se, da je danes napak enostavno preveč. Kot da bi novinarji in medijske hiše pozabili na svoje poslanstvo – pravilno rabo jezika.

Pri nekaterih medijskih hišah oziroma novinarjih smo se zato pozanimali, koliko sploh še dajo na pravilno rabo jezika in koliko so v novinarsko delo sploh še vpeti lektorji. Ste že slišali za sitno vejico?

DNEVNIK: Na Dnevniku je redno, vsak dan, angažiranih pet od skupaj devetih lektorjev. Pregledajo in lektorirajo vse vsebine, ki so namenjene tisku, tiste, ki jih pripravi redakcija spletnega Dnevnika za takojšnjo objavo, pa ostajajo nelektorirane.

Dnevnikovi lektorji od novinarjev in urednikov pričakujejo, da bodo svoje jezikovne sposobnosti izboljševali, vendar opažajo, da se opozorila novinarjev ne dotaknejo. “Nekaterim avtorjem popravljamo vedno enake napake,” pravi ena od Dnevnikovih lektoric. “Sprva smo novinarje na napake še opozarjali, a ker večionoma ni nič zaleglo, nekateri pa so naša opozorila sprejeli celo z nejevoljo, smo se vdali v usodo. Pričakujemo pa, da bodo novinarji tekste vsaj prebrali za seboj.”

TELEVIZIJA SLOVENIJA: V informativnem programu TVS se z dnevnoinformativnimi oddajami ukvarjajo štiri lektorice (delajo tri na dan, ena za jutranja poročila, dve čez dan), ena lektorica pa lektorira predvsem oddaje, kot so Zrcalo tedna, Točka preloma, Globus … Ta porazdelitev ostaja bolja ali manj ves čas enaka.

Lektorice pregledajo vse tekste, ki jih berejo voditelji oddaj (brane vesti in napovedi prispevkov). Pri prispevkih pa je ta slika precej slabša. Prispevki za tedenske oddaje so večinoma lektorirani, za dnevnoinformativne pa le redki – po grobi oceni morda dva, trije na dan). Glavni razlog je verjetno časovna stiska tako pri novinarjih kot pri lektoricah. Za pravilno rabo jezika morajo (bi morali bolje!) tako skrbeti novinarji. A to znanje je vse bolj pomanjklivo. V IP TVS se le redki uredniki ukvarjajo z jezikovno podobo prispevkov, večinoma skrbijo le za vsebino.

DELO: Na Delu so za tiskano izdajo Dela na delovno mesto redaktor lektor štirje redno zaposleni s slovenistično izobrazbo in dva honorarna lektorja, pri tedenskih prilogah (Ona, Delo in dom, Polet, Vikend) pa sodelujejo tri honorarno zaposlene lektorice.

Na Delu.si v dopoldanskem terminu dela ena redaktorica lektorica, popoldne objavljajo večinoma že lektorirane članke iz tiskane izdaje. Zaradi varčevalnih ukrepov se je v zadnjih petih letih zmanjšalo število zunanjih honorarnih sodelavcev (štirje lektorji manj), delo pa je prerazporejeno med redno zaposlene redaktorje lektorje.

V tiskani izdaji Dela so vsak dan redno lektorirane vse aktualne vsebine, razen športnih. Včasih niso lektorirani članki, ki so oddani zunaj rednega delovnega časa redaktorjev lektorjev. Na spletnih straneh je zaradi količine in frekventnosti objav eden od kriterijev za lektoriranje tudi branost vsebin.

PLANET TV: Imajo dve lektorici. Skozi njune oči gre praktično vse, razen v primerih, ko se tik pred zdajci ali med samo oddajo Danes/Zvezde danes kaj spremeni. Včasih je problem, ker novinarji zaradi krajšanja kaj spremenijo in se pojavijo napake, ker tega ne sporočijo pa se teksta ne pregleda še enkrat. Pred kratkim so imeli sestanek celotne ekipe (tudi montažerjev in grafikov), kjer je bil prvič lektorici dan čas, da je novinarjem predstavila nekaj pravil in najpogostejših napak, vsebino predavanja pa so dobili tudi na maile.

PRIMORSKE NOVICE: Zaposlenih lektorjev nimajo; lektorsko/redaktorsko delo na PN opravlja skupina ljudi, ki imajo izkušnje, izobrazbo in posluh za jezik. Situacijo jim olajšuje to, da so novinarji v povprečju zelo pismeni in večina piše v izbranem jeziku.

SIOL.NET: S portalom sodeluje pet lektorjev, pred leti jih je bilo šest. Lektorji pregledajo skoraj vse vsebine.