Primer Anuška Delić: Ostati ne bi smel noben dvom

Društvo novinarjev Slovenije pozdravlja dejstvo, da se je kazenski proces proti novinarki Dela Anuški Delić z odločitvijo tožilstva o umiku obtožnice končal.

A istočasno moramo opozoriti na nove sporne in nedopustne dimenzije celotnega procesa. Absurdni kazenski postopek in številne sporne odločitve tožilstva v tej zadevi se namreč niso sklenile z umikom vseh obtožb zoper novinarko in oprostilno sodbo, ampak z vztrajanjem tožilke, da je novinarka kriva, a tega ne more dokazati. V primeru, ki je pomemben tudi za nadaljnjo pravno prakso, ne bi smel ostati noben dvom, da je šlo za grob in nedopusten poseg v pravico javnosti do obveščenosti, v novinarsko avtonomijo, in da novinarka ni naredila nič nezakonitega, ampak je opravljala svoje delo.

Vztrajanje tožilstva kaže, da v njihovih vrstah nujnega spoznanja, da do takšnih postopkov ob ustreznem tehtanju javnega interesa ne bi smelo nikoli priti, še naprej ni. Tudi zato opozarjamo, da bomo lahko zadovoljni šele, ko bo prišlo do sprememb kazenskega zakonika v delu, ki ureja tajne podatke. Te spremembe naj bi zaščitile neodvisnost in avtonomijo novinarstva, da novinarjem zaradi opravljanja njihovega dela tudi v primeru morebitne objave tajnih podatkov, ki pa so v nespornem javnem interesu, ne bodo grozile kazenske sankcije in zapor. Ministrstvo za pravosodje je postopek sprememb kazenskega zakonika začelo. Društvo je v zvezi s tem predlagalo spremembo 260. člena kazenskega zakonika.

Porast postopkov zoper novinarje v zadnjem obdobju ustvarja pritisk in atmosfero strahu v medijskem prostoru, ki je za demokratično državo, kjer je neodvisno novinarstvo ključni del nadzora oblasti in centrov moči, izrazito slaba. Tožilstvo ob tem ponovno pozivamo, da nemudoma odstopi od pregona Erika Valenčiča in tudi od postopkov zoper novinarja Dnevnika Meto Roglič in Petra Lovšina – tudi zato, da se ne bo ponovilo, da bo tožilstvo na koncu sodnega postopka umaknilo obtožbe in trdilo, da so novinarji še vedno krivi. Tudi omenjene novinarje preganjajo zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov.

DNS bo prihodnji teden predstavilo tudi konkretne predloge sprememb členov, ki opredeljujejo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. Končni cilj je dekriminalizacija teh dejanj.