Računsko sodišče v revizijskem poročilu potrdilo potrebo po novem zakonu o STA

Računsko sodišče je objavilo revizijsko poročilo, v katerem ugotavlja, da vlada, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za finance in STA niso bili učinkoviti pri zagotavljanju pogojev za učinkovito opravljanje javne službe informiranja. Glavni razlog za to so nedorečenosti in nejasnosti Zakona o STA ter podlag za ustrezno financiranje javne službe. Ob tem računsko sodišče ugotavlja, da je STA izvajala javno službo informiranja tudi v času, ko je prejšnja vlada ustavila njeno financiranje.

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je že večkrat opozorilo na nujnost prenove zakona. V času arbitrarnega, neupravičenega in po našem mnenju nezakonitega prenehanja financiranja javne službe STA v letu 2021 je bilo stališče DNS, da mora sprememba zakona o STA vsebovati mehanizme, ki bodo preprečili ponovitev česa takšnega. Nov zakon mora STA zagotoviti stabilno, pregledno, večletno financiranje, ki ni podvrženo politični arbitrarnosti ter omogoča njeno neodvisnost in razvoj. V času po teh dogodkih je bil javnosti predstavljen predlog zakona o STA, predlog zakona o medijih (ZMED-1), sprejet je bil tudi evropski akt o svobodi medijev (EMFA). Oba akta vsebujeta določbe, ki po našem mnenju v predlogu zakona o STA, niso upoštevane, zato smo na predlog podali več pripomb.

Tudi Računsko sodišče napotuje k zakonski spremembi v smislu večje preglednosti financiranja javne službe STA. Je pa v poročilo zapisalo nekaj ugotovitev, ki jih je po našem mnenju treba komentirati:

1.) Računsko sodišče v poročilu ugotavlja, da STA v skladu z veljavnim zakonom javno službo informiranja opravlja celovito z vidika nabora dogodkov, ki jih dnevno pokriva, ne pa z vidika posameznega dogodka, saj je povzetek novice javna služba, celotna novica pa je umeščena v tržno dejavnost in kot taka plačljiva.

Pomembno je poudariti, da bi bilo nevarno interpretirati besede računskega sodišča tako, da javna služba pomeni brezplačno dostopnost vsega, kar STA naredi in objavi. Tudi izvajanje javnega potniškega prometa je javna služba, pa ni zastonj niti za celotno javnost, kaj šele za pravne osebe. Podpiramo stališče ministrstva, ki je v predlog novega zakona o STA zapisalo, da pod javno službo STA sodita tako javno dostopni del novic kot del, za katerega mediji plačujejo naročnino.

Brezplačne vsebine v celoti bi namreč povzročile popolno distorzijo trga (zlasti spletnih) medijev, kar se je že pokazalo tudi ob zahtevi preteklega vodstva Ukoma, da STA k novicam ponuja tudi več brezplačnih fotografij. STA pa bi v tem primeru morala od države prejemati 100 odstotkov prihodkov in ne le polovico kot sedaj, kar pomeni, da bi bila popolnoma odvisna od vsakokratne vlade, ob naslednji arbitrarni ustavitvi financiranja pa bi lahko samo še zaprla svoja vrata.

2.) Računsko sodišče gre zelo daleč, ko se spušča v strokovna vprašanja in ugotavlja, da je veljavni zakon o STA javno službo informiranja opredelil »zelo omejeno«, in sicer »zgolj kot informiranje javnosti v obliki povzetkov novic«. V teh pa da naj STA ne bi vedno odgovorila na vsa novinarska vprašanja (kdo, kaj, kje, kdaj in zakaj po novinarski teoriji). Ob tem je pomembno razumeti poslanstvo tiskovnih agencij, ki je primarno servis in vsakodnevni vir verodostojnih informacij za medije. Javnost pa je primarno informirana prek slednjih, zato ni bistveno, da so prav vse informacije vsebovane že v povzetkih.

3.) Računsko sodišče ugotavlja, da je obstoječi zakon pomanjkljiv, ker ne določa natančno vsebine in načina določitve obsega (števila) storitev javne službe informiranja.

Že v času prenehanja financiranja STA smo bili v DNS zelo kritični do poskusov takratnega direktorja Ukoma, ki je štel posamezne objave in na ravni posamezne novice ocenjeval, v kakšnem obsegu gre za javno službo. Upamo, da smo v javnih razpravah dovolj jasno razložili, zakaj novinarstvo ni enako delu za tekočim trakom in da štetje novic ni primeren način spremljanja uspešnosti novinarskega dela.

Za eno novico iste dolžine lahko novinar porabi eno uro ali pa več dni. Ravno na letošnji podelitvi novinarskih nagrad smo od ene od nagrajenk lahko slišali, kako je v svoj prispevek vložila tedne dela. Merjenje novinarskega dela po obsegu je po našem mnenju tudi v primeru agencijskega novinarstva povsem napačen pristop. Tak način vodi v slabšo kakovost dela, pretirano hitenje, zmanjšano preverjanje informacij, masovno produkcijo nepomembnih novic, ki zamegljujejo pomembne … Vse to pa negativno vpliva na demokracijo in družbo.

Obseg števila agencijskih novic je ne nazadnje odvisen od dnevnega dogajanja. Se pa strinjamo, da je treba najti način, ki vsebuje finančno oceno celotnega procesa in vseh storitev, ki jih STA nudi v okviru javne službe in da je treba ta način transparentno zapisati v zakon.

4.) V povezavi s tem se strinjamo z računskim sodiščem, da je treba k spreminjanju načina financiranja javne službe STA pristopiti sistemsko, z novim zakonom, ki ga je ministrstvo za kulturo sicer napovedalo za vladno proceduro že do konca tega leta. Prav tako še vedno čakamo tudi na sprejem zakona o medijih. Vsakršni poskusi parcialnih in arbitrarnih poseganj v financiranje agencije, kot je bila že večkrat omenjena ustavitev financiranja v letu 2021, ko je obstoj agencije reševala javnost z donacijami v okviru kampanje DNS Za obSTAnek, pa so nesprejemljivi in bi zanje nekdo moral odgovarjati. Posebno vlogo ponudnikov javnih medijskih storitev ne nazadnje priznava tudi omenjeni Evropski akt o svobodi medijev, ki zagovarja njihovo stabilno in predvidljivo financiranje.