Aktiva Radia Maribor in Koper opozarjata na posledice varčevalnih ukrepov

V luči varčevalnih ukrepov uprave RTV Slovenija, ki naj bi vključevali tudi pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo, iz regionalnih centrov prihajajo ostra opozorila o kadrovskem in vsebinskem izčrpavanju. Aktiva regionalnih radijskih centrov RTV Slovenija, Radio Maribor in Radio Koper, v javnih pismih opozarjata na sistemsko kadrovsko podhranjenost in načrtovane varčevalne ukrepe, ki bi lahko vodili v postopno ugašanje lokalnih vsebin. Opozarjajo, da so regije izven Ljubljane vse bolj medijsko prezrte, krčenje pa ogroža temeljno poslanstvo javne radiotelevizije.

Pismi obeh aktivov objavljamo v celoti.

—

Izjava aktiva novinarjev Radia Maribor zaradi kadrovske stiske in skrbi zaradi novih varčevalnih ukrepov

Novinarji Radia Maribor smo izjemno zaskrbljeni zaradi krčenja novinarskih redakcij, zlasti v lokalnih medijih in dopisništvih nacionalnih medijev, zaradi česar regije zunaj centra postajajo sive lise na zemljevidu medijske pozornosti. Obenem opozarjamo, da smo občutnih krčenj deležni tudi v regionalnem centru javne RTV-hiše, ki bi morala zagotavljati celovito obveščenost vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije.

V našem regionalnem radijskem programu se intenzivno redčenje vrst programskih ustvarjalcev nadaljuje že več let, sicer ne z odpuščanji, pač pa z nenadomeščanjem odhodov. Danes je na Radiu Maribor zaposlenih 14 novinarjev, to je trije manj kot ob koncu lanskega leta. Govorimo o zmanjšanju za skoraj petino v manj kot treh mesecih. Še trije sodelavci so dolgotrajno bolniško odsotni. Predlaganih razpisov za nadomeščanje odhodov in dolgotrajno odsotnih vodstvo ne odobri ali pa pri tem nerazumno zavlačuje, s čimer radio izgublja delovna mesta, javnosti pa se krčijo možnosti za celovito obveščenost. Danes ima Radio Maribor le še 26 zaposlenih, medtem ko jih je bilo pred sedmimi leti 33.

Ob tem se programske in produkcijske potrebe večajo, tudi s strani mreže nacionalnih radijskih programov, za katere zagotavljamo velik in merljiv delež regionalnih vsebin, in ne razumemo dvoličnega odnosa do regionalnih in lokalnih zgodb in novic.

Po eni strani nenehno izpostavljamo njihov pomen, po drugi strani pa smo tisti, ki jih poiščemo, pripravimo in posredujemo, vedno na prepihu financiranja. Regionalni centri smo jeseni 2023 zgroženo spremljali iskanje finančnih rezerv in poziv članov Sveta RTV Slovenija Upravi k predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov z ukinjanjem različnih enot, tudi Radia Maribor. Ocenjujemo, da se podobno dogaja tudi zdaj, le da na nekoliko drugačen način, tudi z že omenjenim nenadomeščanjem delovnih mest.

Še toliko bolj pa smo presenečeni in ogorčeni nad sklepom Uprave, ki z rebalansom proračuna zavoda med drugim načrtuje pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo in regionalnim centrom zapoveduje, da jim bodo direktorji TV Slovenija, Radia Slovenija in Digitalnih vsebin določili obvezne programske vsebine, ki jih morajo producirati, kar je v nasprotju z Zakonom o RTV Slovenija in proti čemur odločno protestiramo.

Sodelavci Radia Maribor požrtvovalno delamo kljub dolgotrajnemu finančnemu in kadrovskemu siromašenju. Prav v času, ko želimo poslušalcem ponuditi dodatne kakovostne vsebine ob 80. jubileju Radia Maribor, od uprave dobivamo mešana sporočila o pomenu regionalnih vsebin in programov; v takšnih okoliščinah je težko delati več kot 100-odstotno in vendar to še vedno počnemo. Tudi zato, ker se zavedamo svojega poslanstva v okolju, ki ve, kaj pomeni centralizacija. Temu okolju želimo dati občutek in zavedanje, da ga slišimo, da so pomembne tudi regionalne in lokalne zgodbe, in da smo že 80 let njihov glasnik in branik.

Jubileji so priložnost za voščila in čestitke, a tudi za kritičen pogled. Aktiv novinarjev si v imenu celotnega kolektiva ob 80. rojstnem dnevu Radia Maribor želi, da bi bila naša prihodnost svetla, predvsem pa jasna, in da bi odločevalci razumeli, da je ne moremo graditi brez razumevanja in podpore, ob vsem tem pa da ne smemo pozabiti na javnost. Ta ima pravico do spoštljivega odnosa, verodostojnih informacij in izdelkov, ki temeljijo na profesionalnih in etičnih temeljih. Vse to ima v svojih pomembnih aktih zapisan zavod RTV Slovenija in njegov pomemben del je tudi Radio Maribor.

Od Uprave RTV Slovenija zahtevamo, naj jasno pove, ali je v ozadju kadrovskega in finančnega izčrpavanja regionalnih centrov namera po njihovi ukinitvi ali postopnem ugašanju, ustanovitelja pa pozivamo, naj končno uredi stabilno financiranje javnega zavoda in poskrbi, da bomo v tej državi še imeli neodvisne medije.

Aktiv novinarjev Radia Maribor s podporo Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija

V Mariboru, 5. 5. 2025

—

Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper: Z negotovostjo in ogorčenjem spremljamo kritične razmere na RTV

Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper je Upravi RTV, Svetu delavcev in Svetu RTV poslal odziv na nedavno sprejete sklepe z možnimi ukrepi, ki bi med drugim močno prizadeli oba regionalna centra.

Spoštovani,

z ogorčenjem spremljamo informacije, ki smo jih, še preden so nas z njimi uspeli uradno seznaniti naši nadrejeni, prebrali v drugih medijih in družabnih omrežjih, kar se nam zdi nesprejemljivo.

Medtem ko v čestitki Uprave RTV Slovenija ob prvomajskih praznikih beremo, kako se nam »iskreno zahvaljuje za vsakodnevno delo, strokovnost, odgovornost in predanost, s katerimi skupaj uresničujemo poslanstvo javnega medija /…/ in da v času nenehnih sprememb in številnih izzivov ohranjamo tisto, kar nas povezuje: zavezanost javnosti, kakovosti in skupnemu dobremu«, v nasprotju s tem prebiramo sklepe »za zajezitev stroškov poslovanja«, med katerimi je le eden od najbolj skrajnih pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. Sklepe so 25. aprila 2025 podpisali predsednica uprave Natalija Gorščak, člana uprave Nevenka Črnko in Luka Rupnik ter delavski direktor Franci Pavšer.

Navedeno razumemo kot nadaljevanje dejavnosti, ki so jih napovedali že sprejeti sklepi o predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov ob, med drugim, ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS, Radia Si, regionalnega programa radia in televizije Koper ter regionalnega programa radia in televizije Maribor, ki so bili sprejeti konec leta 2023. Zakaj bi sicer »sezname obveznih vsebin« morali pripravljati le v določenih enotah, med njimi regionalnih centrih? Dogajanje presega organizacijsko vprašanje. V trenutku, ko se odredi pripravo seznama delavcev, ki bi jih s 1. 6. lahko dali na čakanje na delo, gre za eksistencialno vprašanje.

Naj ob tem naprej izpostavimo, da stavkovni sporazum s sindikati iz maja 2024 Upravo RTV Slovenija med drugim zavezuje, da delavske predstavnike vključi v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTV Slovenija ter da si prizadeva za ohranitev delovnih mest in nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo. Hkrati naj bi uprava s sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti. S sklepi, kot je zadnji, uprava krši omenjeni sporazum.

Prav zato je najmanj, kar bi pričakovali, dialog z zaposlenimi že v času oblikovanja in priprave ukrepov. Zahtevamo jasne odgovore in vizijo: naj uprava jasno pove, ali s kadrovskim in finančnim izčrpavanjem že udejanja namero po ukinitvi regionalnih centrov oz. programov.

Ob imenovanju je predsednica uprave posebej poudarila transparentnost komuniciranja in povezovanje. Tega ne uresničuje. Nedopustno je, da se pripravlja ukrepe na plečih zaposlenih, ki o tem pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev niso niti obveščeni. Zgoraj navedeni sklepi so bili sprejeti in podpisani v petek, 25. aprila popoldan, tik pred prvomajskimi prazniki z navodilom, naj bo gradivo pripravljeno do 5. maja. Težko verjamemo, da gre za naključje. Nasprotno, sprašujemo se, ali je to strategija, da se zaposleni ne bi mogli pripraviti in odzvati na sprejete sklepe.

Dovolj zgovorna je bila izjava predsednice uprave za naš program, da je »do Ljubljane le ura in 10 minut z avtom«, izrečena marca. Delavski direktor je na izredni seji sveta delavcev dal vedeti, da je reorganizacija potrebna in da je nekje treba začeti. Torej lahko sklepamo, da so načrti že napisani?
Zakaj so prav regionalna centra in še nekaj drugih enot tisti, ki so vedno prvi na udaru, ko je treba nekaj prihraniti? RTV center Koper je finančno in kadrovsko podhranjen. To se sistemsko dela že veliko let z nenadomeščanjem upokojevanj, zmanjševanjem denarja za variabilne stroške in drugimi ukrepi. Varčevanje v regionalnih centrih bi tako imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja. Je bil nabor varčevanja pripravljen skrbno? Ali res ni drugih virov, iz katerih bi (učinkoviteje) črpali prihranek? Prepričani smo, da so in zanje pristojni vedo, le interesa za to ni. Na to kaže tudi vznikanje novih projektov, za katere nikakor ne moremo razumeti, da so nujna vsebina. Še bolj je nerazumljivo, da se zanje (dobro) plačuje zunanje izvajalce, medtem ko bi redno zaposlene pošiljali na čakanje na delo.

Jasno je, da uprava znova podcenjuje moč regionalnih centrov. Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper s pripravljenimi vsebinami bogatimo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Je kdo upošteval obseg (čezmejnega) prostora, ki ga dosežejo naši mikrofoni? Se kdo zaveda, koliko programskih vsebin pridobijo informativne in druge oddaje prvega, drugega in tretjega programa Radia Slovenija? Samo lani smo za ostale programe pripravili več kot tisoč informativnih prispevkov, pripravljamo tudi vsebine za dnevni program, soustvarjamo oddaje Sotočja, Od setve do žetve, Lokalni junak, Lokalni čas, Nočni obisk, Studio ob 17h in številne druge, oddajo Morje in mi premierno objavljajo na prvem programu. Vsak dan več kot polovico naših prispevkov objavijo tudi na drugih programih.

Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo tudi teh vsebin manj. Kdo bo zagotavljal enakopravno obveščenost javnosti od zgornjega Posočja preko cele Primorske do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem? Kako si uprava predstavlja izvajanje poslanstva javnega medija, ki je nenazadnje zakonsko določeno, v prihodnje? Kako bo RTV iz centra kakovostno in verodostojno zagotavljal obveščanje v našem geografskem, kulturnem in čezmejnem prostoru?

Upravičeno dvomimo v dobre namene te uprave. Ukinjati (ali postopno ugašati) RTV center Koper pomeni, da se je pripravljena odpovedati primorskim in zamejskim poslušalcem. Ti ne bodo preklopili na Radio Slovenija, temveč na druge regionalne in lokalne postaje.

Če je razlog za sprejete sklepe in morebitne ukrepe to, da RTV Slovenija od ustanovitelja ni prejela predvidenega denarja, nas zanima, zakaj je uprava svetu lani predlagala PPN, ki je ta sredstva predpostavljal? In zakaj je svet PPN potrdil? Ali je uprava storila vse, da bi RTV Slovenija denar dobila?

V okviru regionalnega centra je pomembno poudariti tudi vlogo italijanskih programov, ki že desetletja predstavljajo kanal stika in dialoga med jezikovnimi manjšinami ter med državama Italijo in Slovenijo, pri čemer ustvarjajo kakovostne informativne in programske vsebine. Prav z namenom okrepitve te vloge celotnega regionalnega centra je vlada lani namenila pomembna sredstva programom jezikovnih manjšin, ki pa niso bila porabljena za manjšine same, temveč za sanacijo splošnega proračuna podjetja.

Vprašanj in pomislekov imamo še veliko, zato predlagamo srečanje z vodstvom Radia Slovenija in RTV Slovenija.

Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper
s podporo redakcij programov Radia Capodistria in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS