Robert Freeman z nasveti za vse bodoče novinarje

Učitelj na akademski šoli BBC Robert Freeman je predstavil inovacije na področju digitalnega zbiranja informacij. Osredotočil se je na dolgoročne trende, družbene medije, uredniški razvoj in na strateške načrte za prihodnost ustvarjanja vsebin. Novinarstvo bo po njegovem v prihodnosti doživelo občutne spremembe.

Ali si lahko predstavljate svet brez digitalnega …

Ne, ne več. Menim, da sta prihodnost novinarstva in novic dve različni stvari. Novinarski poklic bo postal manj razširjen in vsakdanji. V prihodnosti bomo videli manj novinarjev, ki bodo to delo opravljali za poln delovni čas. Večja verjetnost je, da bodo opravljali novinarstvo kot del nečesa drugega. Novinarstvo trenutno preživlja neke vrste industrijsko revolucijo kot v 17. in 18. stoletju, ko so se pojavljale ogromne spremembe na področju tovarn, izkopavanja rud … Pojavile so se železnice in letala, ki so zadeve popolnoma spremenile in v takšni situaciji je trenutno novinarstvo.

Torej bo v prihodnosti nekdo kmetovalec, hkrati pa bo o svojem delu tudi pisal in na to temo pripravljal prispevke?

To je pravzaprav zelo dobro (smeh). Zakaj ne bi kmetovalec, ki ima veliko znanja o okolju, kmetijstvu in državi, posredoval razširjenih informacij, ki zanimajo širšo javnost.

Že, ampak potem bi se verjetno pojavljale tudi težave z novinarskim pisanjem. Marsikateri novinar ne bi imel ustreznega znanja za doseganje primerne ravni jezika?

Drži, to je nova vloga novinarstva. Novinarstvo se bo ukvarjalo z vsem, s čimer se je ukvarjalo do sedaj, toda vloga novinarja bo tudi, da najde tega kmetovalca ter mu pomaga in priskrbi določen trening. Dodal bo ravnotežje, vpeljal nova vprašanja, pomagal blogerjem in na splošno delal stvari, na katere prej sploh ni pomislil.

Kako bo pa s količino novinarjev?

Mislim, da bo novinarjev več, a bodo večinoma zaposleni za polovični delovni čas.

Kako je z učenjem na vaši akademski šoli BBC? Kaj poučujete?

Delo, ki ga jaz opravljam, je povezano z družbenimi mediji. V zadnjih dveh letih smo sicer ustrezno usposobili od tri do štiri tisoč novinarjev v majhnih skupinah, saj je BBC zelo razširjen po državi. Na nekaterih malih radijskih postajah imamo potem morda le tri ali štiri novinarje. Traja sicer nekoliko dlje, a se izplača.

Kaj pa ostali napredki? Internet recimo …

Hitrost interneta se bo povečala in ravno zaradi tega, ker smo ljudje, bodo potem nastopile težave. Smo namreč na zelo nizkem in dolgočasnem nivoju, saj naši možgani niso dosegli razvoja, da lahko počnejo ogromno stvari hkrati. Ko bo internet postal hitrejši, naši možgani ne bomo sposobni predelati toliko informacij.

Kako seznanjeni ste s trenutno medijsko situacijo v Sloveniji?

Žal z njo sploh nisem seznanjen, bi pa zagotovo bil, če mi ne bi odpovedali včerajšnjega leta iz Züricha. Zaradi tega sem zamudil vsa slovenska predavanja.

Pri nas imamo težave predvsem s časopisi, saj bralci novice večinoma berejo na spletu, za tiskanje pa velikokrat zmanjka denarja …

Po tem kar sedaj slišim, imate v Sloveniji podobne probleme kot v zahodnih demokracijah. Časopisi v Veliki Britaniji so v lasti dveh ali treh velikih skupin, ki imajo v lasti večino časopisov v državi. Posledično je manj lokalnega poročanja, kar je težava, saj ljudje niso zadostno obveščeni o tem, kdo sprejema odločitve in kako se troši denar. Poleg tega novinarji ne spremljajo sodnih obravnav.

Kaj je vzrok teh težav?

Denar. Nihče ne nameni denarja za zahtevno pridobivanje informacij, kar nekoč ni predstavljalo težave.

Imate morda kakšen nasvet za vse bodoče novinarje?

Ko sem končal novinarsko izobrazbo, je bilo novinarstvo zrelo in nespremenjeno celo stoletje. Kmalu je internet eksplodiral in tudi moje prvo delo na BBC je bilo povezano z novo spletno stranjo. Kar naenkrat se je vse spremenilo. Moj karierni nasvet je, da poleg novinarstva razvijete še kakšno drugo dejavnost. Novinarstvo je lahko primarna dejavnost, saj je to zelo urejen poklic, a hkrati se boste morali neprestano učiti, črpati nove informacije in predvsem brati.