Sobivanje lektorjev in novinarjev

Četudi kakovostno novinarstvo v enotnem smislu ni opredeljivo, je jezikovna usposobljenost novinarja zaradi vpliva jezika v medijih na splošno rabo pomembna. Po besedah profesorja slovenskega jezika na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Marka Stabeja, ki bo vodil lektorsko delavnico tudi na drugem medijskem festivalu Naprej, mora biti novinar tudi človek, ki obvlada jezik.

V družbi z jezikom

Nekateri njegovi kolegi ga označujejo kot izvrstnega jezikoslovca, pronicljivega sogovornika in spodbudnega govorca. Je eden izmed tistih jezikoslovcev, ki želi jezik opazovati, analizirati in ga drugim govorcem približati. Pravi, da jezikoslovje opravi svojo nalogo, ko se osvobodi načelne razsodniške vloge: »Nekateri še vedno mislijo, da smejo o jezikovnih vprašanjih vsakomur soliti pamet. Sem proti takemu vsevednemu jezikoslovju, ki to v resnici ni. Želi si samo razsojati, ve pa razmeroma malo.«

Sobivanje lektorjev in novinarjev

Po Stabejevih besedah si novinarji in lektorji želijo medsebojnega sodelovanja. V delovnem procesu pa je to  največkrat onemogočeno zaradi časa in prostora, za Stabeja pa je bistveno sprotno sodelovanje: »Če nekdo nekaj napiše in drug kasneje to popravi, pri tem ne gre za vzporednost. Zaradi tega lahko pride do neuspešnega procesa.« Splošno uveljavljene teze o neprilagodljivosti lektorjev noče posploševati: »Če bi rekel, da so vsi lektorji zadrgnjeni, lahko po drugi strani tudi rečem, da je večina novinarjev popolnoma nepismenih.« Dodaja, da se uspešnost lektorskega poklica žal meri s številom odkritih napak. Zaradi tega marsikateri popravljajo stvari, ki niso tako zelo nujne. Pravi, da je nepotrebno poseganje v tekst nekaj najslabšega, kar se piscu lahko zgodi. Skušnjava lektorjev pri tem pa je velika. »Narava jezika je takšna, da se da marsikaj izreči na veliko načinov. Vsi načini so lahko približno ustrezni. Najslabša lektorska napaka je, če ta spremeni nekaj le zato, ker se da nekaj drugače reči. Označiti to za napačno je zgrešeno.« Pisci bi se po lektorskih popravkih v prihodnje morali izogniti ponavljanju napak – na koncu je najpomembnejše, da je tekst dober. »To bi bila uspešnost lektorskega poklica,« dodaja.

Ljudje za besedami

Stabej verjame, da mora imeti novinar prožne jezikovne zmožnosti. Verjame, da je dober novinar tudi dober pisec: »Če zna nekdo zelo dobro pridobivati informacije in jih nato združevati, potem je dober novinar v smislu pridobivanja podatkov. Če pa za formulacijo potrebuje nekoga drugega, potem morda ni kompleten novinar.« In prav besede so orodje tistih, ki za njimi stojijo.