Stabilno financiranje je nujno za neodvisnost STA

Slovenska tiskovna agencija (STA) je nepogrešljiv del slovenskega medijskega prostora. Opravlja pomembno funkcijo točnega, ažurnega in celovitega obveščanja javnosti, obenem pa je vsakodnevni vir verodostojnih informacij, ključnih za novinarke in novinarje v drugih medijih, da lahko ti kakovostno opravljajo svoje delo. Zato je nujno, da STA ostane neodvisna, obenem pa je dolžnost ustanovitelja, da agenciji, ki deluje na majhnem slovenskem trgu, zagotovi pogoje dela.

Novinarke in novinarji agencije so svojo dolžnost opravljali tudi v izjemno zahtevnih okoliščinah tudi med epidemijo covida-19, v razmerah, ko so bili poleg skrbi za svoje in javno zdravje zaradi nenadne zaustavitve financiranja javne službe pahnjeni še na rob stečaja. V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) smo tedaj izpeljali donacijsko akcijo Za obSTAnek, v kateri so STA izdatno podprli mediji, novinarska in mednarodna skupnost ter nenazadnje javnost.

V času arbitrarnega, neupravičenega in po našem mnenju nezakonitega prenehanja financiranja javne službe STA v letu 2021 je bilo stališče DNS, da mora sprememba zakona o STA vsebovati mehanizme, ki bodo preprečili ponovitev česa takšnega. Predlog zakona mora STA zagotoviti stabilno, pregledno, večletno financiranje, ki ni podvrženo politični arbitrarnosti ter omogoča njeno neodvisnost in razvoj. V času po teh dogodkih je bil javnosti predstavljen predlog zakona o medijih (ZMED-1), sprejet je bil tudi evropski akt o svobodi medijev (EMFA). Oba akta vsebujeta določbe, ki po našem mnenju v predlogu zakona o STA niso upoštevane.

ZMED-1 denimo med drugim zahteva, da se enake postopke za imenovanje odgovornih urednikov upošteva tudi za vršilce dolžnosti, prav tako časovno omejuje mandat vršilca dolžnosti. Predlagatelju zakona o STA zato predlagamo, da ti besedili uskladi.

V društvu novinarjev smo po pozornem branju predloga zakona o STA še bolj zaskrbljeni, da predlagane rešitve predvsem na področju financiranja gospodarske javne službe ne gredo v smeri jasnosti in transparentnosti postopka izračuna letnega javnega financiranja in objektivnosti postopkov financiranja, ki jih zahteva EMFA. Po predlogu zakona naj bi vlada potrjevala tudi cenik po aktualnem zakonu tržne dejavnosti, torej zagotavljanja storitev za medije, izračun prispevka države za javno službo pa bo odvisen od dohodka STA iz te dejavnosti.

Model financiranja, ki ga vzpostavlja predlog zakona, po našem mnenju ne zmanjšuje odvisnosti STA od vsakokratne vlade, ampak to odvisnost celo povečuje.

V času prenehanja financiranja STA smo bili v DNS zelo kritični do poskusov takratnega direktorja Ukoma, ki je štel posamezne objave in na ravni posamezne novice ocenjeval, v kakšnem obsegu gre za javno službo. Takšnemu načinu nasprotujemo in se strinjamo s tem, da je treba najti način, ki vsebuje finančno oceno celotnega procesa in vseh storitev, ki jih STA nudi v okviru javne službe. Kljub temu pa nas skrbi, da je trenutna formula za izračun obveznosti države v 22. členu predloga, kot kaže, tako zapletena in/ali nedorečena, da še predlagatelj sam ni znal izračunati oziroma oceniti, kakšen bo po novem prispevek države oziroma kakšne bodo posledice novega zakona na državni proračun. V gradivu namreč te informacije ni. Zato je predlog z gradivi po našem mnenju najmanj pomanjkljiv, če ne slab. Zahtevamo, da predlagatelj predlagano metodologijo obrazloži na razumljiv način, ter da glede na znane podatke za leto 2023 predloži izračun financiranja gospodarske javne službe po predlagani metodologiji.

Deveti odstavek 22. člena predloga predvideva, da »vlada z uredbo podrobneje uredi upravičene stroške, postopek načrtovanja obsega gospodarske javne službe, sklepanja pogodbe in izplačevanja nadomestila.« Menimo, da gre za slabo prakso, po kateri so natančnejša merila, ki so podlaga za medijsko svobodo, prepuščena uredbi vlade. Tak postopek je podvržen politični arbitrarnosti, predvsem pa vnaša nejasnosti glede končnih posledic besedila členov in odločanje na nivoju, na katerem je javna razprava izključena. Zahtevamo, da predlagatelj vse bistvene elemente za izračun na razumljiv način zapiše v sam zakon.

Zakon bi moral tudi v skladu z izhodiščnimi predpostavkami akta o svobodi medijev zagotoviti večletno pogodbo, ki bi STA zagotovila neodvisnost in stabilnost. Prav tako nasprotujemo rešitvi iz 2. odstavka 5. člena, ki predvideva, da je vlada tista, ki potrjuje cenik storitev za naročnike. Cenik naj potrjuje nadzorni svet agencije, ki je seznanjen s poslovanjem STA in njenim poslovnim okoljem.

Rešitev, po kateri bi vlada potrjevala cenike, je nenavadna tudi v sistemskem smislu. Cenike RTV Slovenija, ki je prav tako javni medij, vendar organiziran kot javni zavod, potrjuje svet RTV Slovenija. STA je javna gospodarska družba z nadzornim svetom, ki skrbi za nadzor poslovanja, vanj pa so štirje člani imenovani na predlog vlade. Po našem mnenju ni razloga za neposredno vmešavanje vlade v poslovanje STA prek potrjevanja cenika. Nasprotno, to vidimo kot potencialni vzvod za izvajanje političnih pritiskov na agencijo.