S predlagano avtorsko zakonodajo avtorji izgubljajo preveč

V Društvu novinarjev Slovenije smo pripravili pripombe na Predlog Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (predlog ZASP) in na Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (predlog ZKUASP), ki v slovensko zakonodajo med drugim prenašata Direktivo o avtorskih in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Uvodoma izražamo presenečenje in ogorčenje nad odločitvijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije (MGRT), ki je za javno razpravo o predlogih zakonov, ki v slovensko zakonodajo prenašata vsebino tako kompleksnih direktiv, najprej namenil zgolj tri, nato pa ta rok podaljšal na dvanajst dni. Ni res, kot navaja ministrstvo, da je bila javna razprava že opravljena, saj zadnji verziji predlogov zakonov prinašata nekatere bistvene spremembe, na katere se avtorji in organizacije, ki jih zastopamo, sploh še nismo imeli priložnosti odzvati.

Naše pripombe se ponovno nanašajo predvsem na določbe v zvezi z uveljavitvijo nove sorodne pravice za založnike medijskih publikacij, ki jo predlog ZASP določa v 139.a členu, na vsebinsko omejitev avtorske pravice v zvezi s poučevanjem v 49. členu predloga ZASP ter na uvedbo kolektivnega upravljanja sorodne pravice založnikov medijskih publikacij v 9. členu predloga ZKUASP.

MGRT je v predlogu ZASP določil obseg izvlečka iz medijske objave, katerih uporaba naj bi bila ponudnikom storitev informacijske družbe dovoljena brez dovoljenja založnika medijske publikacije in brez plačila nadomestila. Pri tem je očitno sledil predlogu Google Poland, ki je  predlagal, »da se določi, da 200 znakov predstavlja kratek izvleček, naslovi pa ne spadajo v področje uporabe«. Presenečeni smo, da je predlagatelj v tem delu sledil predlogu korporacije, ki že desetletje uporablja avtorska dela brez plačila ustreznih nadomestil. Prav zaradi učinkovitejše zaščite avtorskih del v digitalnem okolju je bila direktiva sploh sprejeta. Tržna vrednost Googlovih iskalnikov je ravno v zbirki kratkih izvlečkov, ki obsegajo do 200 znakov vključno s presledki in naslovom, kot je Google predlagal, MGRT pa (nekritično) prenesel v predlog ZASP. Ocenjujemo, da se bo Google na ta način izognil plačilu nadomestila medijskim založnikom v Sloveniji. Določitev števila znakov ali besed izvlečkov iz avtorskega dela je popolnoma neprimerna tudi zato, ker je izvleček lahko tudi fotografija, ilustracija, infografika, ki se uporablja kot predogledna sličica in ne zgolj besedilo. Sodna praksa o tem vprašanju se v Evropski uniji šele vzpostavlja, zato je določitev števila znakov v slovenski zakonodaji, popolnoma neprimerno in arbitrarno ter mu v društvu novinarjev odločno nasprotujemo.

Predlog ZASP po novem določa delitev nadomestila iz nove sorodne pravice založnikov medijev med avtorji in založniki. Predvideva delitev 30 proti 70 odstotkov v korist založnikov. Naš predlog je, da je avtor upravičen do polovice nadomestila. Še pomembneje pa se nam zdi vztrajanje pri predlogu, da se pri pravici avtorja do deleža nadomestila izdajatelja medijskih publikacij poleg neodpovedljivosti opredeli tudi neprenosljivost pravic med živimi, saj je to zagotovilo, da novinarja delodajalec ali naročnik s pogodbo ne bo prisilil v prenos nadomestila.

Društvo novinarjev vztraja tudi pri predlogu za uveljavitev obveznega kolektivnega upravljanja nove založniške pravice v predlogu ZKUASP. To je pomembno iz dveh vidikov, prvi je seveda ta, da imajo novinarji in drugi avtorji, ki so v slabši pogajalski poziciji, v sistemu kolektivnega upravljanja veliko več možnosti, da pridejo do primernega nadomestila. Drugi pa je dejstvo, da obvezno kolektivno upravljanje prinaša rešitev za celotno medijsko panogo, saj bodo pogajanja vodili vsi založnik, združeni v kolektivni organizaciji in ne le nekaj izbranih, s katerimi se bodo veliki internetni igralci pripravljeni pogajati. Izkušnje iz drugih držav kažejo, da je v interesu le teh, da sami vodijo igro in določajo, s kom se bodo pogajali, pri čemer izpade del trga in predvsem manjši mediji.

Novi predlog ZASP na novo ureja digitalno rabo avtorskih del za namen ponazoritve pri poučevanju, in sicer tako, da tovrstna raba postane prosta nadomestila, pri čemer predlagatelj zakona za prosto uporabo ne predvideva nadomestila. Novemu predlogu v sedanji obliki nasprotujemo, saj imetnike avtorske pravice na delih, ki se v digitalni obliki uporabljajo pri poučevanju, de facto razlaščuje in jim pavšalno jemlje nadomestilo za uporabo njihovih del. V Društvu novinarjev Slovenije nikakor ne nasprotujemo prosti uporabi del za namene izobraževanja, odločno pa nasprotujemo brezplačnosti uporabe del. Popolnoma nelogično se nam tudi zdi, da je za fizično reproduciranje del potrebno plačilo nadomestila, medtem ko za reproduciranje v elektronski obliki to ni potrebno. V bistvu gre za enako uporabo dela, le tehnološka platforma je različna. Ob tem opozarjamo, da se dela novinarjev in drugih avtorjev v medijih v izobraževalnem procesu uporabljajo zelo pogosto. Medijska pismenost in medijska vzgoja sodita med prioritetne cilje Evropske komisije na področju medijev, zato bo uporaba novinarskih prispevkov v izobraževanju le naraščala in nikakor ne upadala. Vztrajamo tudi na predlogu, da je treba v primeru ponovne uveljavitve zakonite licence v predlogu ZKUASP posledično določiti obvezno kolektivno upravljanje.

MGRT, Urad vlade RS za intelektualno lastnino, vlado in poslance pozivamo, da si kljub zamudi pri prenosu direktive vzamejo čas za dodatni premislek in popravijo besedilo predlogov zakonov.