Za spremembo zakona o inšpekciji dela
V spodaj podpisanih organizacijah vrsto let spremljamo škodljive družbene posledice z zakonom prepovedanega izkoriščanja delavcev, ki so v delovnem razmerju, prikritem s civilnopravnim razmerjem, in opozarjamo nanje. Z Zakonom o inšpekciji dela so marca 2014 inšpektorji pridobili instrument prepovedi dela, če ugotovijo, da civilna razmerja vsebujejo elemente delovnega razmerja. Vendar sta ureditev in način ukrepanja v inšpekcijskih nadzorih povečala možnosti poglabljanja segregacije in diskriminacije na reguliranem trgu dela ter generiranja dodatnih kršitev, vse v nasprotju s cilji in nameni Zakona o delovnih razmerjih.
Podpisniki zato podpiramo dopolnitve 19. člena Zakona o inšpekciji dela, ki so jih v parlamentarni postopek vložili poslanci stranke Združene levice konec marca. Inšpektorji naj bodo pooblaščeni, da z ureditveno odločbo odredijo zaposlitev, v morebitnem pritožbenem postopku naj delodajalec dokazuje, da delovno razmerje ne obstaja.
Namesto varovanja pravice šibkejše stranke je v inšpekcijskih nadzorih delavec zdaj talec zakonske prepovedi, izključen iz postopkov, v povsem podrejenem položaju in posledično neprimerno bolj izpostavljen osebnim in pravnim tveganjem izgube dela, kot pa je tveganjem prepovedi dela izpostavljen delodajalec. Informacijsko in komunikacijsko prednost stranke v nadzoru delodajalec v največji možni meri lahko zlorablja v svojo korist, ne nazadnje pa v imenu izpolnjevanja naložene prepovedi dela največkrat tudi izpostavlja delavca prekinitvi kakršnega koli delovnega razmerja.
Pomanjkljivo in nezadostno urejen nadzor lahko vodi do novih oblik kršitev delovnopravne zakonodaje in do nadaljnjega poslabšanja položaja tudi redno zaposlenih delavcev, saj nezakonita oblika pospešeno izriva zaposlitve reguliranega trga. Statistična povprečja ne pokažejo dejanskega stanja problema, ker koncentracija prikritih zaposlitev v nekaterih dejavnostih in poklicih, zlasti v večjih organizacijah, pomeni tudi 40 odstotkov in več delovne populacije.
Na področju zlorab civilnih razmerij se je nadzorna politika opazno zaostrila šele v letu 2013. Danes sta nadzor in preprečevanje zlorabe civilnopravnih razmerij med glavnimi usmeritvami Inšpektorata RS za delo, kot družbeno prednostni usmeritvi ju prepoznavajo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Vlada Republike Slovenije ju zapisuje v zasnovo Nacionalnega reformnega programa. Zato podpisniki upamo in pričakujemo, da bo imela predlagana sprememba Zakona o inšpekciji dela podporo tudi v strankah vladne koalicije in drugih parlamentarnih strankah. Skrajni čas je namreč, da država lastni nadzorni organ s sistemskimi varovali ogradi od diskriminacijske in enostranske obravnave delavcev v nadzornih postopkih ter inšpektorje opremi s pooblastili za učinkovito zagotavljanje spoštovanja zakonske ureditve.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, predsednik mag. Dušan Semolič, l.r.
Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM, predsednik Jakob Počivavšek, l.r.
Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, predsednik Peter Majcen, l.r.
Konfederacija novih sindikatov Slovenije – NEODVISNOST, predsednica Evelin Vesenjak, l.r.
Slovenska zveza sindikatov – Alternativa, predsednik Zdenko Lorber, l.r.
Zveza delavskih sindikatov Slovenije SOLIDARNOST, član predsedstva Franc Zupanc, l.r.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, predsednik Branimir Štrukelj, l.r.
Sindikat novinarjev Slovenije, predsednik Mario Belovič, l.r.
Društvo novinarjev Slovenije, predsednica Petra Lesjak Tušek, l.r.
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, predsednik gibanja, Marko Funkl, l.r.
SUKI – Sindikalna konferenca samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja, Mirsad Begić, l.r.
Glosa, Sindikat kulture in narave Slovenije,Mitja Šuštar, l.r.
Sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih »Sindikat Mladi plus«, Sanja Leban Trojar, l.r.
Visokošolski sindikat Slovenije, dr. Marko Marinčič, l.r.
Mirovni inštitut Slovenije, dr. Neža Kogovšek Šalamun, l.r.
Društvo Svetovalnica za migrante, Goran Lukić, l.r.