Zavračamo repolitizacijo RTV Slovenija in povečanje finančne negotovosti medijev

V Društvu novinarjev Slovenije se z veliko zaskrbljenostjo odzivamo na predloga novel zakona o medijih in zakona o RTV Slovenija, ki ju je ministrstvo za kulturo včeraj poslalo v dvotedensko javno razpravo. Pred tem ni opravilo nobene konzultacije s strokovno javnostjo, kot tudi ne z vodstvom RTV Slovenija.

Ugotavljamo, da predlagane rešitve izničujejo ravno tiste določbe zakonov, ki so omogočale vsaj minimalno predvidljivost in stabilnost finančne pomoči države novinarstvu v javnem interesu, kot tudi javnemu mediju.

Opuščanje navedb konkretne višine pomoči v zakonih, novinarstvo, medije in javni medij prepušča vsakokratnim odločitvam vladajoče politike. Nevladnim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu na področju medijev, med katere spada tudi društvo novinarjev, se v celoti odreka možnost sofinanciranja dejavnosti. Napovedane spremembe celoten medijski sektor prepuščajo negotovosti in nepredvidljivosti, povečujejo tveganja za politizacijo pomoči ter zmanjšujejo medijsko neodvisnost.

Ukinjanje vezanosti višine sredstev za razpis za ustvarjanje programskih vsebin in programe posebnega pomena na 1 oziroma 3 odstotke letno zbranega RTV prispevka v noveli zakona o medijih, kot tudi v noveli zakona o RTV Slovenija, pa lahko pomeni tudi pripravo na kasnejšo ukinitev RTV prispevka.

Predlog sprememb zakona o medijih zožuje definicijo javnega interesa v medijih ter povečuje poudarek na kulturne in umetniške vsebine, katerih pomena v društvu novinarjev nikakor ne zmanjšujemo, vendar pa so za uresničevanje pravice javnosti do obveščenosti in ohranjanje demokracije prav tako pomembne druge splošno informativne vsebine.

Ministrstvo briše tudi določbo, da so podpore medijem večletne, kar je s stališča predvidljivosti in stabilnosti financiranja ključno. Hkrati pa se pri digitalnih naročninah ukinja pogoj, da mora imeti medij naročniški sistem uveljavljen leto pred objavo razpisa, s tem se odpira dostop do sredstev vsem popolnoma brezplačnim spletnim medijem.

Predlog v celoti ukinja odgovornost vplivnežev, katerih namen je z objavami vplivati na družbo, javno mnenje ali osebno mnenje posameznikov in javnosti ter katerih objave imajo lahko tudi ekonomski interes z namenom monetiziranja vsebine. Vplivnežev, ki jih vladajoča politika prepoznava kot pomembno alternativo novinarstvu.

Sankcioniranje spodbujanja nestrpnosti, sovraštva in terorizma v medijskih vsebinah preko glob, ki jih lahko izdaja medijski inšpektorat, se opušča. V DNS smo regulacijo sovražnega govora zaradi tveganj omejevanja svobode izražanja težko sprejeli, vendar smo jo zaradi družbenega vpliva sovražnega govora kljub temu podprli. Odločitev za ukinitev te regulacije, v povezavi z deregulacijo vplivnežev in kulturo javnega izražanja številnih vladajočih politikov, je dokaz, da ministrstvu za kulturo ni mar za nivo javnega izražanja in pravice žrtev nestrpnega govora.

Novela zakona o RTV Slovenija po mnenju DNS vodi v repolitizacijo upravljanja javnega medija. Prenos pristojnosti imenovanja in razrešitve generalnega direktorja na nadzorni odbor, v katerem šest od sedmih članov imenuje vlada, ni nič drugega kot uvedba neposredne vladne kontrole nad izbiro vodstva javnega medija, kar je lahko v nasprotju z načeli Evropskega akta o svobodi medijev.

Prenehanje mandatov dosedanjemu vodstvu, članom sveta in finančnega odbora z dnem uveljavitve zakona pa je po našem mnenju lahko tudi ustavno sporno.

Ustavno sodišče je v zadnji odločbi glede ustreznosti prenehanja mandatov v noveli ZRTVS-1B navedlo, da je ta primeren ukrep za zagotovitev depolitizacije in neodvisnosti javnega medija od političnih vplivov. Ob tem ustavno sodišče poudarja, »da mora biti zaradi intenzivnosti posega v mandate (brez krivdnih razlogov) takšen način prehoda na novo ureditev izjema, ki jo je treba uporabljati restriktivno in ki zahteva obstoj izjemnih okoliščin, ki takšen poseg upravičujejo«.

V društvu novinarjev menimo, da takšnih posebnih okoliščin ni in da namen predlagane novele ni »nadaljevanje procesa depolitizacije«, ampak menjava članov sveta in finančnega odbora RTV Slovenija ter s tem prevzem nadzora nad organi upravljanja javnega medija in kasnejša menjava vodstva.

Evropski akt o svobodi medijev zahteva, da imajo javni mediji zagotovljene ustrezne, stabilne in predvidljive finančne vire za izvajanje svojega poslanstva. Predlog zakona, ki ukinja navedbo obsega oziroma višine sofinanciranja orkestrov in narodnostnih programov ter to prepušča letni presoji vsakokratne vlade, nedvomno zmanjšuje tako stabilnost kot predvidljivost finančnih virov javnega medija in zato pomeni potencialno kršitev določb evropskega akta.

V Društvu novinarjev Slovenije predlaganih novel medijskih zakonov ne moremo sprejeti kot dobronamernega prispevka k izboljšanju medijske zakonodaje, prej obratno.