Aktiv fotoreporterjev in fotografov oporeka ugotovitvam iz pravnega mnenja Ukoma

Stališče

Aktiv fotoreporterjev in fotografov oporeka ugotovitvam iz pravnega mnenja Ukoma

Foto: Robert Balen, Večer

V Aktivu fotoreporterjev in fotografov Društva novinarjev Slovenije se odzivamo na ugotovitve iz pravnega mnenja Inštituta za raziskovanje v pravu Evropske pravne fakultete Nove univerze, ki ga je naročil Urad Vlade RS za komuniciranje (UKOM) in iz katerega izhaja, da naj Slovenska tiskovna agencija (STA) ne bi smela prodajati fotografij, ki nastanejo v okviru javne službe. Nikakor se ne moremo strinjati, da so s tem razčiščene vse dileme, kot navaja naročnik pravnega mnenja. V nadaljevanju oporekamo ugotovitvam iz pravnega mnenja, pri čemer opozarjamo, da s tem v ničemer ne spreminjamo (niti ne naslavljamo) vseh ugotovitev iz naše prvotne kritike pogodbe s STA, s katerimi smo javnost že seznanili.

Poudarjamo predvsem, da gre pri javni službi, kot jo definira zakon o STA, za zagotavljanje informacij o dogodkih. Te se zagotavljajo s povzetki novic, ki so dostopni vsem pod enakimi pogoji, torej dostopni javnosti na vpogled. Fotografij za razliko od besedil ni mogoče povzemati ali objavljati v skrajšani verziji. Fotografije z dogodkov, relevantnih za javnost, pa so v okviru javne službe (torej z namenom zagotavljanja informacij) lahko dostopne javnosti tudi v manjši ločljivosti in z vodnim žigom. Nikakor pa to v skladu z zakonom ne pomeni, da morajo biti fotografije na voljo v visoki ločljivosti in brez žiga za nadaljnjo uporabo, npr. za objavo v komercialne namene. Predvsem pa znotraj javne službe, v sklopu katere naj bi STA zagotavljala informacije o dogodkih v RS in po svetu za potrebe javnosti, zakon ne dovoljuje reproduciranja in nadaljnje uporabe fotografij v komercialne namene v medijih in širše.

Znova opozarjamo, da dostopnost brezplačnih fotografij, kot jo določa pogodba med UKOM in STA, pomeni manj fotografov na terenu in vodi v vizualno enoumje, kar ne more biti v javnem interesu. Predstavlja pa tudi neposredno grožnjo fotoreporterskemu poklicu, saj bo na trgu zanje manj dela, delo pa bo razvrednoteno. Vprašljiva je tudi prodaja fotografij z dogodkov, ki bodo na spletni strani STA najmanj eno leto na voljo v ločljivosti, primerni za objavo v vseh medijih (kot to zahteva pogodba), po izteku tega roka. Fotografija dogodka po enem letu od nastanka, ko naj bi se (glede na pogodbo) premaknila v tržno dejavnost oziroma ko bo njen status drugačen, ne bo več zanimiva. Trg pa bo posledično zasičen z brezplačnimi fotografijami. Če se želimo izogniti tem posledicam, je treba določbe pogodbe med UKOM in STA za leto 2022 v delu, ki se nanaša na fotografije, nujno spremeniti. Prepričani smo, da tako zakon kot akt o ustanovitvi to dopuščata.

  1. Namen STA

V aktu o ustanovitvi (iz leta 2012) je zapisano, da je STA ustanovljena z namenom zagotavljanja javne službe stalnega zagotavljanja informacij o dogodkih v RS in po svetu za potrebe javnosti. Enako je zapisano v 1. členu zakona (ZSTAgen). Iz določb o namenu STA ne izhaja, da bi STA morala javnosti ali medijem zagotavljati brezplačno slikovno gradivo npr. fotografije v visoki resoluciji brez vodnega žiga.

  1. Ločevanje javne službe in tržne dejavnosti

V 5. členu zakona (ZSTAgen) je izrecno zapisano, da med tržne dejavnosti STA spada tudi komercialno razpolaganje z arhivskim gradivom, kar po logiki stvari vključuje tudi komercialno razpolaganje s fotografijami. Zato ni mogoče slediti zaključku pravnega mnenja Nove univerze, da v osmih alineah 5. člena zakona ni najti možnosti, da bi vanje uvrstili fotografije. Prav tako se ni mogoče strinjati z zaključkom, da so tržne dejavnosti v 5. členu naštete taksativno – torej izključno – saj se besedilo zadnje alinee 5. člena glasi: »druge dejavnosti, katerih opravljanje dovoljuje Akt o ustanovitvi STA«, torej je očitno, da je zakonodajalec predvidel, da se kot tržna dejavnost opravljajo tudi druge dejavnosti. Akt o ustanovitvi STA med dopustnimi tržnimi dejavnostmi izrecno določa tudi komercialno razpolaganje z arhivskim gradivom (v 11. alinei 9. člena akta).

  1. Predlog(i) zakona in obrazložitev zakonodajalca

Tudi iz gradiva državnega zbora – tj. predlogov in obrazložitev predlogov zakona (iz leta 2011) ter predlogov in obrazložitev kasnejših dopolnitev zakona (iz leta 2020 in 2021) ne izhaja, da bi bil namen zakonodajalca tržno dejavnost opredeliti taksativno – torej izključno – in celo tako, da vanjo ne bi bilo mogoče uvrstiti fotografije. V obrazložitvi k 5. členu zakona (ki je v predlogu in v sprejeti verziji zakona ohranil enako vsebino) je izrecno navedeno, da  so med tržnimi dejavnostmi, ki jih lahko opravlja STA, tudi komercialno razpolaganje z arhivskim gradivom in druge dejavnosti, katerih opravljanje dovoljuje akt o ustanovitvi STA (predlog zakona in obrazložitev k posameznim členom).

  1. Fotografije v visoki ločljivosti brez vodnega žiga

Zakon (ZSTAgen) in Akt o ustanovitvi STA nikjer ne določata, v kakšni ločljivosti morajo biti javnosti (brezplačno) na voljo fotografije pomembnih dogodkov. Takih določb ne vsebuje niti Uredba o opravljanju javne službe STA. Prav tako nikjer ni določeno, da avtorsko zaščitene fotografije ne smejo biti opremljene z vodnim žigom. Tudi iz obrazložitve predloga zakona in kasnejših dopolnitev ne izhaja, da bi imel zakonodajalec namen določiti obliko, format in velikost avtorsko zaščitenih fotografij. Prav tako v navedenih predpisih ni zahteve po objavi fotografij brez vodnega žiga. Glede vseh vsebin, ki se zagotavljajo kot javna služba, je v zakonu določeno le, da jih mora STA razširjati brezplačno prek svoje spletne strani in da morajo biti dostopne vsem pod enakimi pogoji.

Zahteva, da fotografije ne smejo imeti vodnega žiga in da morajo biti objavljene v visoki ločljivosti, primerni za objavo v vseh medijih je prvič zapisana v pogodbi, sklenjeni leta 2021. Zato je precej očitno, da pri taki določbi pogodbe (ki nima pravne podlage v predpisih) dejansko ne gre za zagotavljanje dejavnosti javne službe (torej zagotavljanja informacij, pomembnih za javnost), ampak predvsem za brezplačno zagotavljanje avtorsko zaščitenih fotografij v taki obliki, da bodo primerne za objavo v vseh medijih (!).