Varnostni napotki IFJ za novinarje, ki pokrivajo vojno v Ukrajini

Mednarodna in evropska zveza novinarjev sta zaskrbljeni zaradi varnosti novinarjev, ki poročajo o vojni v Ukrajini. Obe zvezi tesno sodelujeta s svojima podružnicama v Ukrajini, neodvisnim medijskim sindikatom Ukrajine (IMTUU) in nacionalnim sindikatom novinarjev (NUJU), ter ponujata varnostne nasvete za novinarje, ki bodo poročali o spopadih s frontne črte, potovali na vojna območja ali se vračali z njih, in tudi tiste, ki bodo poročali iz uredništev.

NUJU sporoča, da morajo medijski delavci za poročanje iz Ukrajine pridobiti akreditacijo, ki jo podeljuje tamkajšnje obrambno ministrstvo. Obrazec za pridobitev akreditacije z navodili je dostopen na spletu. Izpolnjeni obrazec pošljete na newsmodu@gmail.com. Akreditacije bodo veljavne samo za medijske delavce, ki imajo zaščitno opremo – jopiče in čelade.

Za podporo novinarjem je NUJU ustanovil posebno skupino za spremljanje razmer in usklajevanje, odprta je posebna telefonska linija. Člani skupine so: Sergij Tomilenko (predsednik NSJU), Lina Kushch (prva sekretarka NSJU), Alla Malienko, pa tudi Olga Kuliš, Sergej Ševčenko, Volodimir Daniliuk (sekretarji Nacionalne zveze novinarjev Ukrajine). Na NSJU se lahko obrnete po elektronski pošti na oblik@nsju.org in spilka@nsju.org, po telefonu na +380 44 234 2096, pa tudi prek facebooka.

Izčrpen varnostni priročnik za novinarje, ki poročajo s konfliktnih območij ali območij z visokim tveganjem, je pripravila tudi organizacija Novinarji brez meja. Vsebuje tudi seznam opreme, oblačil, dokumentov (naredite tudi fotokopije) in vsebine kompletov prve pomoči (stran 23–28).

Napotki za slovenske novinarje, fotoreporterje in snemalce:

Slovenske novinarske ekipe pozivamo, da si pred potovanjem v Ukrajino ali na ukrajinske meje uredijo mednarodno novinarsko izkaznico, ki bo olajšala izkazovanje statusa novinarja. Imetniki mednarodne novinarske izkaznice se lahko za pomoč obrnejo na katerokoli organizacijo članico IFJ (društva in sindikati na Poljskem, Madžarskem, v Ukrajini …), ki bodo hitro odreagirale. Izkazovanje statusa z drugimi izkaznicami je lahko bolj zamudno. V Sloveniji IFJ izkaznice izdajamo članom društva in sindikata novinarjev.

Svoja potovanja naj uskladijo z uredništvi, če pa kdo potuje sam, naj pred odhodom o tem obvesti pisarno Društva novinarjev Slovenije na naslov pisarna@novinar.com. Svetujemo, da imajo medijski delavci urejeno zdravstveno in nezgodno zavarovanje. Za novinarje je na voljo tudi specializirano zavarovanje, ki ga ponuja battleface v sodelovanju z Mednarodno zvezo novinarjev. Predlagamo, da pred potovanjem izpolnite obrazec ministrstva za zunanje zadeve o potovanju, ta naj vsebuje vaše osnovne podatke.

V primeru težav se najprej obrnite na svoje uredništvo. Slovensko veleposlaništvo v Kijevu ne deluje, lahko pa se obrnete na MZZ na splošno številko +386 1 478 2000 ali na dežurno številko +386 1 478 2219.

Spopad, ki je izbruhnil v Ukrajini po ruski invaziji, je konvencionalno bojevanje, ocena strateških premikov in taktike pa je ključnega pomena. V takem okolju je za zbiranje informacij nujen načrt, pri čemer so dobra strategija za ublažitev tveganja in mehanizmi za hitro odzivanje ključni za varno delovanje. V ta namen IFJ objavlja nasvete za varnost medijev,

1. Varnostni protokoli za ohranjanje stika

Uredništva bi morala sprejeti jasne protokole za ohranjanje stika s svojimi delavci, ki pokrivajo spopade na vojnih območjih ali v njihovi bližini. Ti naj vključujejo uporabo šifriranih naprav za komunikacijo, vnaprej določene kontakte, čase in lokacije za vzpostavitev stika, s čimer se zmanjša tveganje za lahko ugotavljanje identitete in lokacije medijskih delavcev. V primeru zračnih napadov je treba biti pazljiv pri uporabi satelitske opreme, saj lahko razkrije lokacijo uporabnika. Medijski delavci se morajo zavedati, da so lahko pod nadzorom, lahko so tarče vdorov v njihove naprave z namenom prisluškovanja in tarče motenja komunikacijskih naprav.

2. Varno poročanje s terena

Novinarji se ne bi smeli približevati vojaškim ali strateškim ciljev, kot so obrambni položaji, železnice in skladišča goriva, saj bodo tam verjetno uporabljeni večnamenski raketni sistemi, topništvo in težki minometi, kar predstavlja resno grožnjo.

Izogibati se je treba prenosom v živo in prenosom v kamero (PTC) v bližini spopadov, saj novinarje izpostavljajo tveganjem identifikacije in napadom – bodisi namernim bodisi ko jih zamenjajo za legitimne vojaške cilje. Namesto tega bi morala uredništva novinarje spodbujati, da čim prej pošljejo gradivo (posnetke, intervjuje itd.) nazaj v redakcije. Tako lahko ekipe na terenu  hitro izbrišejo material, ki bi lahko pritegnil neželeno pozornost.

3. Varno potovanje

Razmislek, kako in kdaj potujete na konfliktnem območju, je ključnega pomena. Noben medijski delavec ne sme potovati sam. Priporočljivo je, da se izogibate potovanju ponoči, v slabem vremenu in v času bombardiranja. Medijski delavci naj se gibljejo skupaj in po možnosti lokalni/nacionalni s tujimi novinarji, saj lahko to nudi določeno mero zaščite pred sovražnimi vojaki. V konvojih ohranjajte zadostno razdaljo na odročnih območjih, v urbanih okoljih pa razdaljo zmanjšajte. Z vozili v konvoju ne bi smeli potovati, če je konvoj potencialna tarča, zlasti če gre za vojaški ali logistični konvoj.

4. Obvladovanje skupinskega pritiska

Bodite previdni: pri pokrivanju oboroženih spopadov lahko medijski delavci začutijo pritisk, da se morajo približati akciji, in hiteti z ene fronte na drugo, da bi premagali konkurenco. Bližje ni vedno bolje. Razmislite, ali lahko najdete višji, bolj oddaljen položaj. Eksplicitne slike mediji redko predvajajo.

Takšen pritisk povečuje tveganje, da boste kaj spregledali in končali na napačnem mestu. Novinarji bi se morali v nevarnih razmerah upreti želji po pridobivanju prednosti pred drugimi. Njihova zaščita je večja, ko sodelujejo, se posvetujejo in pazijo drug na drugega. To je morda videti kot počasno novinarstvo, vendar je v vojnih razmerah pogosto edina možnost za varno novinarsko delo.

5. Zagotavljanje splošne podpore in povezave s štabi vojsk, vladnimi uradi, veleposlaništvi

Odpravljanje težav: To vlogo najbolje opravljajo novinarske organizacije, ki so članice IFJ v Ukrajini in/ali Rusiji. Kljub zelo dobro pripravljenim načrtom se lahko zgodi, da se novinarji znajdejo v navzkrižnem ognju ali ostanejo ujeti. V takih primerih, če novinarju uspe vzpostaviti stik, se lahko novinarska organizacija obrne na poveljstvo vojske ter pristojna ministrstva in veleposlaništva, da izvede reševanje ujetega.

Nekateri novinarji se na pot odpravljajo kljub nezadostnemu ali slabemu poznavanju regije ali uporabe lokalnega ali mednarodnega prava ter se ne zavedajo svojih pravic kot neodvisnih in nevtralnih opazovalcev. Novinarji bi morali biti seznanjeni z ustreznimi protokoli Ženevskih konvencij in humanitarnega prava, ki opredeljujejo pravice neborcev, poznati bi morali politične in pravne razmere v regiji, ter se zavedati vloge Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), agencij ZN in regionalnih političnih teles pred odhodom od doma.

Priprava baze kontaktov: Ukrajinske novinarske organizacije so ustvarile bazo podatkov s kontakti domačih in tujih novinarjev, ki potrebujejo pomoč, s kopijami njihovih potnih listov, nazivi njihovih medijskih organizacij, številkami zavarovanj in telefonskimi številkami (tudi WhatsApp, Signal, Sat itd.), ki jih uporabljajo v Ukrajini. Novinarji bi morali imeti tudi kontaktne podatke veleposlaništev v Kijevu/Moskvi in predstavnikov ICRC v obeh državah. Če je možno, je treba na spletnih straneh organizacij vzpostaviti podstran, ki je lahko dostopna z vstopne strani in na kateri so novinarjem, ki potrebujejo pomoč, na voljo kontaktne številke za nujne primere in druge pomembne številke, kot so lokalne ali telefonske številke ICRC.

Nazadnje posodobljeno: 7. marca 2022 ob 14.05