Leto sanacije brez posebnih rezultatov

Poročilo Petra Jančiča, predstavnika DNS v Svetu RTV

Položaj javnega zavoda RTV se v smislu medijske moči v zadnjem letu ni bistveno spremenil, nacionalna televizija je ohranila visoko gledanost, zavod pa je ohranil osrednjo vlogo v državi tudi na radijskem področju.
V poslovnem smislu pa se je položaj javnega zavoda poslabšal, saj je zavod v zadnjem letu najel pet milijard posojil za poplačilo davčnih dolgov iz 90-tih let, o katerih sicer še poteka pravda z državo. Vodstvo zavoda in večina v svetu RTV je ocenila, da je bolj modro zavod zadolžiti in poplačati terjatev ter s pravdo terjati vrnitev, kot pa še naprej tvegati plačevanje visokih zamudnih zakonitih obresti, ki so letno dosegle tudi milijardo tolarjev. Da bi omogočilo dolgoročno normalno poslovanje zavoda, je vodstvo zavoda začelo postopek odprodaje lastninskega deleža, ki ga ima zavod v konzorciju Eutelsat. Po povpraševanju po delnicah v lanskem letu bi bilo mogoče z odprodajo lastniškega deleža v celoti poplačati davčni dolg z obrestmi, vendar se za prodajo javni zavod takrat ni odločil, ker vodstvo na ta postopek ni bilo pripravljeno in je hkrati ocenjevalo, da ni potreben. Direktor Aleks Štakul je takrat vztrajal, da bi bilo plačevanje spornega davčnega dolga nesmisel in da bi morali biti lastniški deleži v Eutelsatu v prihodnosti namenjeni procesu digitalizacije. Hkrati je vrh zavoda trdil, da odprodaja brez soglasja vlade ni mogoča, kar se je izkazalo, da ni res. Postopek odprodaje je vodstvo zavoda po več sejah sveta RTV za zaprtimi vrati šele začelo. Kdaj in koliko bo zavod dobil od prodaje svojega deleža, še ni mogoče oceniti. Prav tako ni mogoče predvideti, ali bo mogoče doseči povrnitev vsaj dela zdaj plačanega spornega davčnega dolga in obresti. Skupno je javni zavod zadolžen za 8,8 milijarde tolarjev.
Vodstvo zavoda izvaja v zadnjem letu sanacijski program, ki so ga pripravili s pomočjo najete svetovalne družbe. Ta naj bi problem reševal z zniževanjem števila zaposlenih v zavodu, a poslovna poročila kažejo, da se je zaposlenost v zavodu od sprejetja sanacijskega programa povišala. Zavodu je spodletela tudi odprodaja nepremičninskega premoženja, ki so jo priporočili tuji svetovalci. Z denarjem od prodaje nepremičnin naj bi krili stroške predčasnih upokojitev oz. ga porabili tudi v druge namene, a se je izkazalo, da ga v predlagane namene ni mogoče koristiti.Zunanje ocene, tudi odbora za kulturo v parlamentu, ki je položaj javnega zavoda posebej obravnaval, kažejo, da pripravljen sanacijski program ni ustrezen, ker ne zagotavlja finančne trdnosti zavoda.
Vse kaže, da vodstvo zavoda tudi letos ne bo pravočasno pripravilo programsko-poslovnega načrta za prihodnje leto. Zadnja leta se namreč dogaja, da je proračun zavoda praviloma v svetu RTV potrjen šele v letu, ko bi ga morali že izvajati. Vodstvo ponuja svetu RTV program, ki ni natančno definiran, zato ni mogoče preverjati njegove izvedbe. Poleg tega takšen ohlapen program omogoča veliko manevrskega prostora, saj lahko vodstvo posega vanj in uvaja spremembe med letom, kar je lahko nevarno, ker številni premiki terminov celo najbolj gledanih oddaj odvračajo gledalce. Vpliv sveta RTV je celo pri najpomembnejših odločitvah, npr. ko se vrh zavoda odloča za očitno napačne poteze, relativno majhen in kvečjemu dolgoročen, zato so tudi njegovi učinki temu primerni. Ena od takšnih napačnih odločitev je bila v preteklosti odločitev za hkratno predvajanje glavnih poročil na obeh programih nacionalne televizije, za katero se je vrh zavoda odločil z utemeljitvijo, da je to varčnejše in da enako ravnajo v Avstriji, kjer pa na televizijskem področju ni komercialne konkurence. Odločitev so kljub opozorilom in pomislekom v svetu RTV umaknili šele, ko so analize gledanosti pokazale, da koristi le konkurenčni komercialni mreži.
V zadnjem letu izrednih kadrovskih dogodkov, značilnih za prejšnja leta, ko so bili uredniki imenovani brez soglasja novinarjev in ko se vrstili odstopi in zamenjave, ni bilo. Med najpomembnejše in tudi javno odmevne kadrovske dogodke sodi imenovanje Vanje Vardjana, ki je na vrhu razvedrilnih in športnih programov nasledil Mišo Molk, ki se za položaj ni ponovno potegovala. Vardjana je direktorica Mojca Menart predlagala s soglasjem zaposlenih, izvoljen pa je bil z relativno šibko večino. Mnogo manj prahu je bilo dvignjenega, ko sta bila imenovana novi urednik mariborskega radijskega programa Anton Petelinšek in urednik mariborskega televizijskega programa Božo Zorko.
Zadnji dogodek je bila izredna seja sveta RTV o nedavni novinarski stavki, ki pa posebnih novosti, razen pritiska na vodstvo, naj ne vztraja pri oceni, da je bila stavka nezakonita, ni prinesla.