Skupščina Evropske zveze novinarjev

V Pragi je 24. in 25. maja potekala redna letna skupščina Evropske zveze novinarjev (EFJ), na kateri se je letos zbralo štirideset novinarskih stanovskih organizacij, kar je najštevilčnejša udeležba v zgodovini EFJ.
Zbor predstavnikov evropskih novinarskih sindikatov in društev je EFJ izkoristil tudi za organizacijo seminarja z delovnim naslovom »Varovanje virov na udaru«, ki je potekal dan pred skupščino. Izvršni odbor je na skupščini predstavil poročilo o aktivnostih in v letu 2002 izvedenih projektih, finančno poročilo, finančna komisija EFJ pa poročilo o poslovanju in porabi sredstev. Predsednica finančne komisije je za drugo leto napovedala dvig članarine za evropsko zvezo, saj ta kljub uspehu pri iskanju alternativnih virov financiranja že nekaj let le s težavo ostaja zunaj rdečih številk. Poleg sprejetja zaključnih ugotovitev seminarja o varovanju virov je bila ena od točk dnevnega reda namenjena evropski integraciji in vlogi novinarjev pri premagovanju razkoraka med članicami EU in pridruženimi članicami.
Iz razprave lahko povzamemo, da se je v preteklem letu nadaljevala recesija na evropskem medijskem trgu in posledično tudi pritiski na socialni in profesionalni položaj novinarjev. EFJ v letu 2003 napoveduje odpuščanje do desetih odstotkov novinarjev v mnogih zahodno evropskih državah. Opaziti je strateško pozicijo delodajalcev, ki se na nacionalnem nivoju ne organizirajo, da jih ni mogoče identificirati kot partnerjev v socialnem dialogu, na mednarodni ravni pa se povezujejo, zato da imajo večjo možnost vpliva na evropsko politiko.
Problemov kvalitete, delovnih pogojev, nadaljevanja procesa koncentracije medijskega lastništva in groženj izraženih medijskemu pluralizmu se loteva raziskava o lastništvu medijev v Evropi z naslovom Grožnje na pokrajini, katere prva delovna verzija je bila predstavljena na skupščini, sicer pa bo redno osvežena z aktualnimi spremembami objavljena na spletnih straneh IFJ/EFJ.
Zaradi trendov naraščanja števila samostojnih novinarjev EFJ v sodelovanju s strokovno skupino za »freelancerje« izvaja primerjalno analizo pravnih pogojev za prave svobodnjake kot tudi za veliko število vse prej kot samostojnih novinarjev, ki jih imenuje ekonomsko odvisni delavci, saj pretežno pogodbeno delajo za enega samega delodajalca. Izsledki raziskave bodo predstavljeni na seminarju, ki ga bo evropska zveza na temo položaja samostojnih novinarjev v Bruslju organizirala septembra 2003.
Medtem, ko se bo v avdiovizualnem sektorju končno pričel odvijati socialni dialog na evropski ravni, EFJ v tesnem sodelovanju z bruseljskimi predstavniki javnih radijskih in televizijskih servisev ter Evropsko zvezo radijskih in televizijskih postaj (EBU) v oktobru organizira veliko konferenco. Srečanje bo posvečeno prihodnosti javne televizije v tesni povezavi z Svetovnim vrhov za informacijsko družbo, pogajanji, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) ter krizo javnih servisov v pridruženih članicah. EFJ opozarja, da bi kakršnakoli liberalizacija na področju avdiovizualnih storitev na pogajanjih o sporazumu GATS, pomenila veliko nevarnost za evropski avdiovizualni model na katerega, v želji po širitvi na evropske trge, s svojimi ineteresi vztrajno pritiskajo ZDA.
Generalni sekretar IFJ/EFJ Aidan White je opozoril na veliko tveganje in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni tako vojni dopisniki kot tudi novinarji pri svojem vsakodnevnem delu v domačem okolju, prav nedavne žrtve pa kažejo na to, da tako novinarji kot medijske hiše temu vprašanju ne namenjajo dovolj pozornosti. IFJ/EFJ je zato lansiral projekt Inštituta za varnost, ki naj bi se vzpostavil kot mednarodna nevladna organizacija, ki bi čisto praktično s treningi, analizami tveganja na specifičnih geografskih področjih, knjigami, opremo, informacijami in drugim pomagal zagotavljati varnost novinarjev. Eden od ciljev inštituta je doseči spremembe mednarodnega prava, saj je nedopusten položaj v katerem so mediji in novinarji vojaške tarče.

Špela Stare