Bomo gledali pravo malo medijsko pogorišče?

Društvo novinarjev Slovenije z največjo zaskrbljenostjo spremlja zadnje dogodke v slovenskih medijih. Na Delu je prišlo do zamenjave predsednika uprave, ne da bi lastniki pojasnili konkretne razloge. V primeru medijev bi od lastnikov pričakovali, da v duhu transparentnosti javnosti v realnem času pojasnijo, za kaj so se odločili za takšno potezo, sicer odpirajo možnosti špekulacij in negotovosti, kar je glede na trenutno medijsko situacijo povsem odveč. DNS lahko le upa, da je zamenjava predsednika uprave Dela Jurija Giacomellija znak večje zainteresiranosti lastnika Pivovarne Laško, kaj bo z usodo največje časopisne hiše v državi, ne pa posledica kakšnih morebitnih novih dogovorov z oblastjo o njenem”najemu”. Ker lastniki niso bili sposobni verodostojno pojasniti razlogov menjav v največjem mediju in ker lastniška in dolžniška situacija v Pivovarni Laško dopušča potencialni državni vpliv, so se pojavila ugibanja o morebitnih političnih ozadjih. DNS bo z veliko pozornostjo spremljalo razvoj dogodkov na Delu, sploh zaradi izkušenj iz leta 2006, ko je politika brutalno intervenirala v delovanje časopisa in mu s tem povzročila nepopravljivo škodo. Že takrat smo opozarjali, da so takšne prakse za demokratično družbo nesprejemljive.

Že pred tem se je v podjetju Žurnal Media odvil drugi val odpuščanj redno zaposlenih in honorarnih novinarjem. Društvo novinarjev Slovenije družbo Žurnal Media ob tem poziva, da zaposlenim in honorarnim sodelavcem zagotovi vse pravice, ki izhajajo iz zakonodaje in pogodb, založnike pa, da ponovno pristopijo k pogajanjem za poklicno kolektivno pogodbo, ki naj vključuje tudi minimalen nabor pravic honorarnih sodelavcev. UO DNS obenem aktive po posameznih medijih poziva, naj pripravijo nujno potreben pregled stanja v njihovih medijskih podjetjih in z njim seznanijo centralo, obenem pa naj preučijo tudi predvidene ukrepe uredništev in uprav, nujno potrebne za preživetje kriznega obdobja. Pasivno čakanje novinarjev na slabe novice, ki jih dajo na mizo uprave kot izvršena dejstva, je ignoriranje skrajno težkih okoliščin, v katerih so mediji po državi. Seveda pa primer Žurnala odpira vprašanja preživetja, za katerega se že ali pa se kmalu utegnejo boriti slovenski mediji. Podobni “črni scenariji” se lahko odvrtijo tudi v nekaterih drugih medijih in ne gre le za objektivne okoliščine, povezane s splošno gospodarsko in socialno krizo, pač pa za rezultat popolne neurejenosti slovenske medijske krajine, ki se je še potenciarala skozi tranzicijske procese.

Slovenski splošno-informativni mediji v večini še vedno nimajo strateških lastnikov, ki bi se na krizo odzvali z veliko bolj strateškimi potezami in ne “gasilskimi akcijami”, med katerimi je po navadi tudi odpuščanje novinarjev ali pa drugačni rezi v novinarsko delo, ki vodijo v padec kvalitete. Dva od treh največji splošnoinformativnih časopisov sta že precej časa v lastniški negotovosti, vlada je s svojimi varčevalnimi ukrepi posegla tudi prihodke javne televizije in radia ter Slovenske tiskovne agencije. Predvsem na nacionalki so že jasno povedali, da se odpuščanjem novinarjev ne bo mogoče izogniti. V hudi finančni stiski so tudi mnogi lokalni medijih, a se njihovi problemi ne prebijejo na nacionalno agendo javne razprave. Njim so že pred leti predvsem do občinskim oblasti servilna glasila začela najedati oglaševalski kolač.

Nismo zaskrbljeni le zaradi potencialne izgube delovnih mest – ob dejstvu, da je prezaposlovanje k drugim medijem skrajno oteženo, pač pa nas je strah, da bo takšen razvoj dogodkov v medijih škodil predvsem pravici državljanov do obveščenosti. Medijska podjetja namreč ne zaposlujejo več, v redakcijah pa ostajajo slabo plačani novinarji brez osnovne zaposlitvene varnosti, s čimer so še posebej izpostavljeni lastniškim in drugim pritiskom, posledično pa manjši obseg panoge pomeni tudi manj možnosti za ustvarjanje presežkov. Uprave medijskih podjetij tudi pozivamo, da objektivne krize medijske industrije ne izkoriščajo za neupravičena slabšanja delovnih pogojev novinarjev in odpuščanja. Vprašanja nujnih prestrukturiranj v poslovnih modelih medijev naj rešujejo v dialogu z uredništvi in ne z enostranskimi potezami, ki dramatično posegajo v kvaliteto novinarskega dela, s tem pa tudi v avtonomijo in neodvisnost, njihovi ukrepi pa naj bodo namenjeni tudi ohranitvi tako imenovanih zdravih jeder v medijskih podjetjih.

Čese bodo procesi z nezmanjšanim tempom odvijali naprej, bomo v Sloveniji že kmalu lahko gledali pravo malo medijsko pogorišče, na katerem bodo ostali le redki mediji, ki imajo strateške lastnike, ali pa bodo pod perutjo državne firme kot Planet TV, ki v teh negotovih časih uživa vso varnost “državnega zavetja in pomoči”, in to kljub številnim pravnim pomislekom. Četudi je to morda v interesu nosilcev moči, pa zagotovo ni v interesu družbe in njenih državljanov.

Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije