Ministrstvo ni upoštevalo predlogov DNS

V Društvu novinarjev Slovenije ocenjujemo, da tudi druga verzija novele zakona o medijih ne prinaša prepotrebnih sprememb medijske zakonodaje. Ministrstvo je upoštevalo le manjši del društvenih predlogov in se ni odločilo niti za dodatne popravke členov, ki jih je samo odprlo. Ostalo je pri izboru sprememb, ki smo jih na društvu ocenili za obrobne in  ne prioritetne v regulaciji slovenskih medijev. Ob tem opozarjamo, da ministrstvo z novelo ni sledilo opredelitvi javnega interesa iz Nacionalnega programa za kulturo (NPK), ki je kot nevralgične točke med drugim navedel avtonomijo novinarskega poklica, transparentnost lastništva, spodbujanje raziskovalnega novinarstva, obstoj in razvoj tiskanih medijev, izboljšanje socialnega statusa mladih in samostojnih novinarjev in nastajanje novih oblik lastninsko-upravljalskih medijskih modelov. Predstavljena novela tudi v ničemer ne izraža medijske politike aktualnega ministrstva in vlade.

Ministrstvo NPK ni sledilo niti v noveli Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK), ki je tudi v javni razpravi, in v kateri je bistven vsebinski poudarek prav na področju izboljšanja statusa samozaposlenih v kulturi. Ministrstvo je torej pri tej skupini problem prepoznalo, ob tem pa pozabilo na samozaposlene novinarje, pa čeprav NPK predvideva izenačitev statusa samostojnih novinarjev s samozaposlenimi v kulturi, za kar bi ministrstvo zakonsko podlago moralo urediti v ZUJIK-u.

Menimo, da bi bilo bolj smotrno, če bi ekipa na ministrstvu energijo, ki jo je vložila v pripravo novele, vložila v pripravo strategije na področju medijev. Upamo, da bo izpolnila obljubo in še v tem letu pripravila strategijo, ki bo podlaga za korenite spremembe medijske zakonodaje. Pričakujemo, da bo ministrstvo v procesu priprave stopilo v dialog z vsemi deležniki in tudi strokovno javnostjo.

18. junij – Društvo novinarjev Slovenije je Ministrstvu za kulturo danes posredovalo svoja stališča do predlaganega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih.

Društvo novinarjev Slovenije že mnogo let opozarja, da je medijska zakonodaja zastarela in potrebna korenite in sistematične prenove v skoraj vseh segmentih. Valutni popravki kazenskih določb, usklajevanje z odločbami ustavnega sodišča in kvote slovenske glasbe, ki so predmet trenutne novelacije, so po mnenju društva le slabo izbrani, neambiciozni in ne prioritetni popravki medijske zakonodaje. Zakon o medijih bi bilo treba začeti spreminjati pri sami definiciji medija, na novo premisliti javni interes, regulirati popravek in odgovor, uvesti zavezujoče mehanizme uredniške avtonomije, zagotoviti transparentnost postopkov pri menjavah lastništev medijev, na novo opredeliti koncentracijo lastništva, definirati kriterije in mehanizme za avtomatično in horizontalno podeljevanje subvencij iz medijskega sklada, uvesti vzpodbude za zaposlovanje mladih novinarjev, ki jih predvideva Nacionalni program za kulturo …

Vse slabosti obstoječe nezadostne regulacije lastniških razmerij, lastninjenja in kapitalskih prevzemov oziroma koncentracij v medijskih družbah so se ponovno pokazale pri nedavnih prodajah medijev. Spet so se pojavili špekulativni kupci, pristojno ministrstvo pa jim je nekritično in z izgovorom na obstoječo zakonodajo lahko podeljevalo le formalna in ne vsebinska soglasja k nakupu.

Urad za varstvo konkurence bi moral spremembe v lastništvu medijev preverjati po bistveno bolj zaostrenih in formaliziranih merili, ki bi jih moral izpolniti vsak bodoči medijski lastnik. Finančna konstrukcija vsakega posla bi morala biti povsem pregledna, nedvoumni bi morali biti vsi viri financiranja, razkrite vse morebitne opcijske pogodbe, tihi družbeniki in delniška parkirišča. To bi lastniške vstope v medije onemogočilo špekulantom in tistim lastnikom, ki bi želeli medije zgolj finančno izčrpati.

Društvo novinarjev je sicer res večkrat opozarjalo na pomankanje strategije razvoja medijev, vendar pa država s strategijo zamuja že za desetletje, zato bi pristojno ministrstvo in vlada morala sprejeti odgovornost in pripraviti predlog novega medijskega zakona. Če ob tem upoštevamo, da je sprejem medijske zakonodaje, tudi v političnem smislu zahteven projekt, bi pričakovali, da se ga bosta vlada in pristojno ministrstvo lotila v začetku mandata, ko je možnosti za uspešen zaključek projekta največ.

Celoten dokument s konkretnimi pripombami na predlagane rešitve je dostopen tukaj: Pripombe DNS_ZMED2015