Obrazložitve novinarskih nagrad čuvaj/Watchdog 2014

ŽIVLJENJSKO DELO

Peter Kolšek, Delo

Velja za eno največjih novinarskih integritet v Sloveniji. Je pesnik, kritik, komentator in urednik. Njegova besedila so stilistično izbrušena, zaznamuje jih doslednost argumentacije, ob tem pa tudi odmerjena ironija, pronicljivost in humor. S temi jezikovnimi in duhovnimi vrlinami je Kolšek klasičnima novinarskima zvrstema – komentarju in kolumni – postavil nove standarde. Pri urednikovanju kulturne redakcije Dela je dosledno izbiral aktualne teme, naročal je prispevke iz najširšega polja kulture, se zanimal za vse sodobno in nevsakdanje s tega področja, pisce pa spodbujal h kritičnim, a argumentiranim tekstom. V vseh novinarskih žanrih je več kot profesionalni novinar. Njegova novinarska etika, ki nikdar ne pristaja na uveljavljena mnenja in je vselej odprta premisleku, je v slovenskem novinarstvu, publicistiki in tudi teoriji redkost; pospremljena z izbrušeno slovenščino je neizbrisljiv in nepogrešljiv duh našega prostora zadnjih desetletij.

IZSTOPAJOČI NOVINARSKI DOSEŽKI

Oddaja Epilog, POP TV

Slovenski medijski prostor je marca letos postal bogatejši za tedensko informativno oddajo Epilog, ki je že v prvih mesecih obstoja dokazala zavezanost visokim novinarskim standardom, kakovostnemu, raziskovalnemu novinarstvu in delu v interesu javnosti. Ekipa oddaje Epilog odpira relevantne, za javnost pomembne, zahtevne teme, ki se jih loteva analitično, poglobljeno in raziskovalno. Razkritja  o podkupovanju v poslovanju SCT, o nepravilnostih na Onkološkem inštitutu, o tem, kako je država prodajala Mercator, o napakah in neučinkovitosti v sistemu sodnega vročanja, o zlorabljanju zakonodaje na primeru invalidskih podjetij, o zavrženi hrani… so le nekatera iz oddaj Epilog od marca do septembra 2014. Oddajo Epilog odlikuje dejstvo, da se ne ustavi pri opozarjanju na probleme, temveč tudi poišče vzroke in pokaže rešitve. In ne ustavi se niti pri tem, pri zgodbah  vztraja, čez čas ponovno preverja stanje ter, če je treba, od pristojnih ponovno terja spremembe, ki bi pomenile izboljšanje življenja ljudi. Oddaja Epilog je v doslednem spoštovanju najvišjih vrednot dobrega novinarstva dokaz, da se kakovostno novinarstvo kljub neizprosnim pritiskom trga splača.

Aljaž Vindiš, Ajda Bevc, Aljaž Vesel, Dnevnik

Razplet evropskih sanj, Nagrada za moške, Demokracija, plačana s svobodo, Od nesojenega ponosa do matere vseh afer so naslovi oziroma teme samo nekaterih izmed avtorskih del, s katerimi je skupina Dnevnikovih infografičnih novinarjev, Aljaž Vindiš, Ajda Bevc in Aljaž Vesel v zadnjem letu dokončno uveljavila vizualno podatkovno novinarstvo v Sloveniji. Njihovo delo, pod vodstvom likovnega urednika Sama Ačka, lahko pogojno razdelimo v dve kategoriji: rubriko Objektivno na zadnji strani sobotne priloge Objektiv in infografično nadgradnjo člankov v rednih številkah Dnevnika in Objektiva. Gre za pionirsko vzpostavljanje “žanra” konsistentnega vizualnega  podatkovnega novinarstva v slovenskih tiskanih medijih. Njihova naloga je zaposliti, kot bi rekli nevrologi, desno polovico možganov in tako omogočiti lažje razumevanje določene teme, identificiranje vzorcev, odklonov, razmerij in odnosov ter konteksta.  Vindiš, Bevčeva in Vesel se ne ukvarjajo “samo” z infografično vizualizacijo, temveč tudi s pridobivanjem in urejanjem podatkov zanjo in zasnovo “zgodbe”, kar je pri rubriki Objektivno pravilo.

Andrej Stopar, Radio Slovenija

Andrej Stopar je bil osem let dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, svoje bogate izkušnje pa je spomladi strnil tudi v knjigi Pax Putina, v kateri je premišljeno zbral svoje članke, reportaže in analitične zapise, ki poglobljeno osvetlujejo razmere in stanje duha v Rusiji ter s tem tudi včerajšnje, današnje in v mnogočem tudi prihodnje poteze ruskih vladajočih garnitur. Za Radio in tudi za Televizijo Slovenija je v času še nerazrešene ukrajinske krize, ki je Rusijo in ZDA spet potisnila na rob hladne vojne, EU in Rusijo pa v spiralo medsebojnih gospodarskih sankcij, prav v tem duhu pripravil vrsto poglobljeno analitičnih oddaj Eppur si muove in Studio ob 17-tih. Poleg tega pa tudi več ekskluzivnih in odmevnih radijskih intervjujev. Med njimi pogovor z enim najuglednejših ukrajinskih strokovnjakov za plinsko področje Mihailom Gončarjem, z rusko-italijanskim pisateljem in borcem v drugi čečenski vojni Nikolajem Lilinom ter rusko publicistko in novinarko Jeleno Fanajlovo. Stoparjev novinarski opus odpira slovenski javnosti drugačen pogled in razumevanje presečišča interesov svetovne politike.

Peter Žerjavič, Delo

Delov dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič s svojim izjemnim poznavanjem vidnih in nevidnih poti sprejemanja evropskih političnih odločitev, zapletenih razmerij med evropskimi institucijami, prepletom pogosto nasprotujočih si interesov  posameznih članic in za aktualnost in prihodnost evropske povezave ključnih tem bralcem Dela nenehno ponuja pronicljivo, informativno in analitično bogato interpretacijo bruseljskih političnih zgodb. Slovenska javnost bi bila brez njegovega požrtvovalnega  dela in poglobljenih analiz bistveno slabše obveščena o dogajanju v njenem evropskem »domačem« okolju. Dopisnika v administrativnem srcu Evrope zlahka uspavajo dramaturško predvidljivi protokolarni dogodki, uradne izjave in novinarske konference, ki mu narekujejo agendo, vendar ne Petra Žerjaviča, ki svojim bralcem vedno da nekaj drugačnega, nekaj iz ozadja, nekaj več.

Porota nagrade čuvaj/Watchdog izreka pohvalo projektu Spletno mesto ob 100. letnici prve svetovne vojne, MMC.

IZSTOPAJOČI FOTOGRAFSKI DOSEŽEK

Voranc Vogel, Delo

Zmagovalna fotografija v kategoriji posamične fotografije prikazuje mimoidočo osebo v trenutku, ko ji brezdomec ponudi nakup časopisa. V današnjih časih izgubljanja temeljnih človeških vrednot in pomanjkanja solidarnosti gledalca potopi v spraševanje o lastnem odnosu do intimne stiske brezdomca, njegove socialne izključenosti. Na preizkušnjo postavlja našo empatijo, ali smo sposobni občutiti stisko drugega in mu po svojih močeh pomagati. Angažirana družbena fotografija, ki preizprašuje posameznika in družbo.

Jošt Franko

Reportaža o kmetovanju na frontnih črtah v Gazi je izstopala izmed prispelih serij fotografij tako po kakovosti posameznih fotografij kot po smiselnem izboru v reportažo zbranih fotografij. Pripoveduje zgodbo o otroškem vsakdanu, ki ga narekuje s strani močnejših in njihovih interesov vodena lokalna in globalna politika, v okviru katere so otroci prisiljeni preživljati svoje otroštvo. Avtor se močno zaveda njihove vsakodnevne borbe za preživetje, neopazno jih spremlja in zapisuje njihove  zgodbe.

Fotografska porota nagrade čuvaj/watchdog namenja posebno pohvalo Mateju Leskovšku, Planet Siol.net, za reportažo o reševanju psov v evakuiranem Obrenovcu.

DEBITANTKI

Irena Joveva, STA

Irena Joveva je v slovensko novinarsko sliko padla kot strela z jasnega. Kljub svoji mladosti je v pičlih dveh letih postala nepogrešljiv del notranjepolitične ekipe STA in se s svojo mrežo virov postavlja ob bok najizkušenejšim notranjepolitičnim novinarjem v Sloveniji. Njeno poročanje je strokovno in celovito ter razumljivo tudi tistim, ki kompleksnih vsebin ne spremljajo vsakodnevno. Je iznajdljiva, pronicljiva in se ne da kar tako odgnati. Tako je že marsikoga uspela prepričati, da ravno njej razkrije kakšno ekskluzivno informacijo. Brez zadržkov se je spoprijela z odnosi med vlado in sindikati javnega sektorja, strankarske kongrese, volitve, sestavljanja koalicij in oblikovanja vlad je spremljala z mladostno vnemo. Uradne in neuradne informacije zna s svojim občutkom za jezik preplesti v dobro zgodbo, ki so v agencijskem novinarstvu redkost. Zato so njena ozadja in teme ne le informativne, ampak tudi berljive, ter razkrivajo širši kontekst.

Mojca Pišek, Dnevnik

Njeno pisanje vselej zaznamuje kritična, avtonomna in neuklonljiva novinarska drža, ki se na poti iskanja resnice ne zadovolji s polovičnimi odgovori ali pavšalnimi pojasnili, temveč premišljeno in vztrajno vrta do jedra problema. Izsledke svojega dela predstavi jasno, stvarno in natančno; pri tem nima zadržkov poimenovati stvari s pravim imenom. Poleg refleksije medijsko zapostavljenih umetniških področij, se je uspešno podala na področje kulturne politike; med tematikami, ki jih je obravnavala v zadnjem letu, tu izstopata predvsem serija člankov in komentarjev o problemu prekarnih oziroma samozaposlenih delavcev v kulturi oziroma medijih ter razkrivanje orkestrirane relativizacije strokovnih meril in pristojnosti pri podeljevanju najvišje državne nagrade za umetnost, Prešernove nagrade. V zadnjem letu dni je obenem odmevno nastopila še kot redna kolumnistka na kulturnih in mnenjskih straneh Dnevnika; prav v teh besedilih šele zares pridejo do izraza njena duhovitost, slogovna domiselnost in miselna ostrina, s katerimi bralcem približuje tudi tiste teme, ki so pogosto odrinjene proti robu medijskega prostora.